I. mednarodna znanstvena konferenca Vodenje v vzgoji in izobraževanju:

Mreženje kot podpora vodenju za učenje na  različnih ravneh

7. in 8. april 2021, izvedba na daljavo, v sodelovanju z Arnesom.

Program
Razpored predstavitev referatov in interaktivnih delavnic
Zbornik povzetkov

Dostop do e-učilnice (vstop z AAI računom): https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=10864
Ključ za vpis: VVI2021

Navodila za avtorje prispevkov

Plenarna predavanja

dr. Alan J. Daly, Univerza v Kaliforniji, San Diego, ZDA: Boljši skupaj: razumevanje povezovanja za izboljšave v vzgoji in izobraževanju

Živimo v vse bolj povezanem svetu, v katerem so naši odnosi in interakcije vse bolj pomembni za učne izide. Ta ideja temelji na vse večjem številu raziskav socialnih mrež in  kaže na pomen socialnega kapitala v procesih sprememb. Čeprav se prizadevanja za izboljšave prikazana v številnih dokumentih  in se njihovo uresničevanje spremlja z načrti in poročili, globoke ključne) (spremembe niso nujno posledica le-teh, ampak se dogajajo v odnosih med posamezniki znotraj naših socialnih mrež. Kot spoznavamo, procesi sprememb in izboljšav na koncu nastanejo in se vzdržujejo prek medosebnih odnosov, prav soodvisnost teh socialnih mrež pa nazadnje preoblikuje, vpliva in celo določa smer, hitrost in globino prizadevanj za spremembe kot tudi nastajanje partnerstev. Različni vzvodi vplivajo na razvoj socialnih mrež znotraj šole in med šolami, takšne mreže lahko zato postanejo še bolj vključujoče in povezane. Analiza interakcij med učitelji nam ponuja številne možnosti za bolj poglobljeno razumevanje izobraževalnih procesov. Poleg tega naše raziskave kažejo, da so nastajajoče virtualne mreže zagotavljale občutek skupnosti in pripadnosti, zlasti med pandemijo. Zatorej je  poznavanje povezav med nami, ko si prizadevamo izboljšati učne izide in vzpostavljati partnerstva, pomembno pri razumevanju, kako se spremembe dejansko zgodijo in kje lahko spodletijo tako v živo kot tudi v spletnih okoljih.

Alan J. Daly, doktor znanosti, je profesor in vodja doktorskih programov vodenja v izobraževanju na Oddelku za edukacijske študije na Univerzi v Kaliforniji, San Diego. Na njegovo raziskovanje in poučevanje v zadnjih 15 letih so vplivale njegove 16-letne izkušnje na področju javnega šolstva v različnih učiteljskih in vodstvenih vlogah: od učitelja v razredu, do šolskega psihologa in ravnatelja. V svojih raziskavah se osredotoča predvsem na vlogo socialnih omrežij, vodenja in šolskih politik ter na razmerje med temi elementi pri izobraževanju ranljivih skupin učencev. V podporo tem prizadevanjem je profesor Daly objavil več kot 150 recenziranih člankov v strokovnih revijah, pri čemer velika večina temelji na teoriji in analizi socialnih omrežij, štiri knjige (Social Network Theory and Educational Change, Using Research Evidence in Schools, Thinking and Acting Systemically: Improving School Districts Under Pressure in Leading Holistically) in več kot 200 recenziranih prispevkov na mednarodnih konferencah. Njegovo delo delno sponzorirajo Fundacija Billa in Melinde Gates, Fundacija WT Grant in Fundacija Spencer. Profesor Daly je bil nedolgo tega predstojnik Oddelka za izobraževalne študije in Fulbrightov štipendist v Novi Zelandiji in Južni Afriki.

dr. Sandra Penger, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani: Kako mreženje prispeva k uspešnejšemu vodenju? Pregled mednarodnih dobrih praks

gradivo predavateljice

Predavanje bo osredinjeno na tri vsebinske sklope o vlogi mreženja za uspešno vodenje v dobi inovativnosti. V prvem delu bomo opredelili pomen mreženja v poslovnem svetu kot to citira vodilna Harvard Business Review. Sledil bo pregled relevantnih mednarodnih dobrih praks o mreženju v poslovnem svetu glede na najnovejše izsledke raziskav vodilnih mednarodnih šol na svetu za področje mreženja, in sicer: vidik London Business School, vidik Harvard Business School, vidik Kellog School of Management ter vidik School of Business, Illinois Institute of Technology. V tretjem delu bomo predstavili vidik Univerze v Ljubljani, Ekonomske fakultete ter sklenili predstavitev z naborom priporočil za operativno, zasebno in strateško mreženje vodij v praksi. Ključne ugotovitve prispevka so: (1) Mreženje je neposredno in pozitivno povezano z uspešnostjo vodenja. (2) Graditi heterogena omrežja. (3) Omrežja moških vodilnih in ženskih vodilnih se razlikujejo. (4) Ne samo operativno in zasebno mreženje, temveč tudi strateško mreženje. (5) Avtentično vodenje je neposredno in pozitivno povezano z gradnjo omrežij v dobi inovativnosti.

Sandra Penger je redna profesorica za področje managementa in organizacije na Katedri za management in organizacijo, Ekonomski Fakulteti v Ljubljani, s 24-letnimi delovnimi izkušnjami v visokošolskem izobraževanju in raziskovanju. Njen raziskovalni interes je v proučevanju managementa in vodenja,  avtentičnem vodenju, učeči se organizaciji ter vodenju v javnem sektorju. V osebni bibliografiji Cobiss ima več kot 530 enot.  Je programska direktorica Akademije vodenja na Ekonomski fakulteti UL, Centra poslovne odličnosti EF (od 2017 – ). Za študijsko in raziskovalno delo je prejela številne nagrade za raziskovanja (Best Paper Award: 2013, 2010, 2005, 2004; Nagrado Banke Slovenije (1999), Prešernovo nagrado (1999) in druge vidne nagrade ter priznanja. Je urednica revije Izzivi managementu. Je več kot 12 let članica programske raziskovalne skupine prof. dr. Vlada Dimovskega (P5-0364) ter redno vpeta v stik z mednarodnimi raziskovalnimi projekti in gospodarsko prakso. Decembra 2019 je bila ob 100-letnici Univerze v Ljubljani častna govornica v zahvalnem govoru.

dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani: Mreženje z umetno inteligenco

Umetna inteligenca se nam je, največkrat nevede, zavlekla v prav vse pore življenja. Že danes nam pomaga pri vožnji avtomobilov, nadzira delovanje pralnih in pomivalnih strojev, krmili pametne hiše, upravlja pametna mesta, regulira finančne tokove, snuje nova zdravila in morda celo vpliva na rezultate volitev. Hoteli ali ne, umetna inteligenca postaja gonilo industrijske revolucije v tem stoletju. Gonilo, o katerem večina nas ne ve ničesar, čeprav so koncepti umetne inteligence, vsaj ti, ki izhajajo iz analize podatkov in uporabljajo strojno učenje, lahko preprosti. Predstavljeno bo nekaj primerov uporabe umetne inteligence, njena vloga in nevarnosti v današnjem svetu. Izpostavljeno bo tudi vprašanje zastopanosti konceptov, na katerih temelji umetna inteligenca v šolah. Na enostavnem primeru iz sveta mode bo prikazano, kako je moč te koncepte predstaviti laikom in kako bi bilo možno v šolah pripraviti  praktične delavnice, ki bi se izvedle v sklopu že obstoječih predmetov, kot so zgodovina, slovenščina, biologija, kemija, ali geografija. Za izvedbo tovrstnih delavnic je zaradi povezovanja vsebin različnih predmetov bistveno mreženje. Tako bi se na delavnici, izvedeni pri predmetu zgodovine, vključili sodelavci in koncepti s področja matematike in računalništva, morda tudi slovenščine in geografije. Pripravi tovrstnih delavnic koristi tudi vertikalno mreženje. Ključni indikator uspešnosti mreženja na predlaganih delavnic je njegova širina (interdisciplinarni obseg) in globina (angažirani učenci in mentorji). Predstavili bomo, kako lahko izvedbo predlaganih delavnic podpremo s programskim orodjem Orange (https://orange.biolab.si), ki na enostaven način omogoča uporabo tehnik strojnega učenja in za katerega je že pripravljena vrsta spremljajočih učnih gradiv.

Profesor dr. Blaž Zupan raziskuje in poučuje umetno inteligenco in strojno učenje na Univerzi v Ljubljani in na Baylor College of Medicine v Houstonu. Na Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI) v Ljubljani vodi petnajstčlanski laboratorij za bioinformatiko, ki med drugim razvija svetovno znano programsko orodje za strojno učenje Orange. Svoja dela je objavil v več kot sto člankih, ki so skupaj prejela več kot deset tisoč citatov. Je prejemnik Zoisovega priznanja (2010), dveh Zlatih plaket Univerze v Ljubljani (2011, 2019), Fulbrightove štipendije (2013) in šestkratni prejemnik naziva naj-učitelj, ki ga podeljujejo študenti FRI (2008-2017). Po izboru častnika Financial Times in podjetja Google je bil uvrščen na seznam sto najvplivnejših inovatorjev srednje in vzhodne Evrope (2016).

dr. Milenko Kundačina, Univerza v Hercegovini, Mostar, Bosna in Hercegovina: Možnosti za raziskovanje vzgojno-izobraževalne prakse – vloga in pomen mreženja strokovnih delavcev

Prispevek predstavlja posebnosti raziskovanja prakse vzgoje in izobraževanja, ki jo uresničujejo ravnatelji in strokovni delavci s ciljem samoevalvacije vzgojno-izobraževalnih zavodov, izboljšanja kakovosti vzgojno-izobraževalnih procesov in višjih dosežkov učencev ter spreminjanja praks. Pri tem je pomembno tudi sodelovanje s fakultetami in institucijami, ki skrbijo za strokovno izpopolnjevanje strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter z uredništvi strokovnih in znanstvenih revij. Prispevek se usmerja v načine izbire raziskovalnega problema in spremljanje doseganja določenih standardov kakovosti, predvsem na področjih, kjer se izvaja samoevalvacija in zunanja evalvacija. Prispevek predstavlja in primerja raziskovalne pristope strokovnih delavcev: empirično-analitični, akcijski in kombinirani. Posebna pozornost je namenjena modelu akcijskega raziskovanja, ki je prepoznan kot del kritične epistemiološko-metodološke usmerjenosti v pedagogiki, s poudarkom na kvalitativni in strukturni analizi. Izpostavljen je pomen uporabe rezultatov med samo raziskavo kakor tudi spremljanje uresničevanja akcijskih načrtov in »merjenje« dosežkov učencev in kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa. Proces akcijskega raziskovanja predstavlja pot snovanja sprememb. Raziskovanje vzgojno-izobraževalne prakse je tako priložnost za pridobivanje povratne informacije o kakovosti dela in za zbiranje dokazov (dokumentiranje). Tako raziskovanje postane metoda samovrednotenja. Izhodišče akcijskega raziskovanja je vrednotenje in samovrednotenje procesov in načrtovanih dejavnosti, da bi se praksa lahko spreminjala in izboljševala. Raziskave strokovnih delavcev se primerjajo s prispevki, namenjenimi objavi, in prispevki za pridobitev akademskih nazivov.

Milenko Ž. Kundačina (1947), doktor pedagoških znanosti, Beograd. Zaposlen je bil na Pedagoški fakulteti v Užicah Univerze v Kragujevcu (1994–2015); Neodvisni univerzi v Banjaluki (2008–2013); Univerzi »Hercegovina« v Mostarju (2015–2018). Bil je nosilec predmeta Metodologije znanstvenega raziskovanja na doktorskem študiju na več fakultetah, in sicer v Beogradu, Kragujevcu, Sarajevu, Kosovski Mitrovici, Novem Pazarju, Užicah in Mostarju. Samostojno in v soavtorstvu je med drugim objavil monografije: Akcijsko raziskovanje v šoli – učitelji kot raziskovalci (2004), Umetnost ocenjevanja (2005), Preverjanja znanja v funkciji ocenjevanja učencev (2008), Poklicni razvoj učiteljev in vzgojiteljev z akreditiranimi programi (2011); univerzitetne učbenike: Statistika v raziskavah na področju vzgoje in izobraževanja (2003), Akademsko pisanje (2007); Merjenje v raziskavah na področju vzgoje in izobraževanja (2017); leksikografska dela: Leksikon pedagoške metodologije (1999); Leksikon ustvarjalcev v preduniverzitetnem izobraževanju (2019); priročnike: Metodološki praktikum (1996), Raziskovanje vzgojno-izobraževalne prakse in pisanje raziskovalnega dela (2018). Je avtor poglavij v sedmih monografijah in več kot 150 prispevkov, objavljenih v znanstvenih revijah in zbornikih. Bil je urednik revij: Učitelj (Beograd), Putokazi (Mostar) ter Učenje i nastava (Beograd). Bil je izvoljen v naziv zaslužnega profesorja na Univerzi Hercegovina v Mostarju. Živi v Beogradu.

dr. Leonid Nakov, Fakulteta za ekonomijo Univerze Sv. Ciril in Metod v Skopju, Severna Makedonija: Upravljanje učinkovitega mreženja: krepitev profesionalnega zaupanja sodelavcev
Na sodobne oblike povezovanja in soodvisnost med različnimi subjekti in ustanovami, strokovnimi združenji in raziskovalnimi centri vpliva predvsem usmeritev vodstva v skupno delovanje in razvoj učinkovitih mrež za sodelovanje. Njihov namen je zagotoviti dodano vrednost številnim procesom in načinu delovanja. Vsak poskus oblikovanja agilne in odzivne organizacije in institucije je načeloma odvisen od zmožnosti za spremembe, ki jo imajo sodelujoči partnerji v združenjih in mrežah, pa tudi od uporabe različnih tehnik za zagotavljanje konkurenčne prednosti, med katerimi imata še posebej v učinkovitih mrežah največji vpliv prilagodljivost in odpornost.
V »behaviorističnem ustroju« oz. organizacijski kulturi vsakega združenja in institucije je ob spodbujanju skupnih vrednot, prepričanj, odnosov in pričakovanj ključnega pomena tudi usklajevanje temeljnih vedenjskih komponent zaupanja in spoštovanja preko sinergije in simbioze. Predpogoj za uvajanje trajnostnih sprememb in njihovo izvajanje v strokovni mreži subjektov in institucij je strokovno razumevanje zaupanja in spoštovanja med člani mreže, kar zagotavlja doseganje strokovnih standardov za učinkovito sodelovanje in razumevanje. Poti sodelovanja v mreži, ki so jasno določene in poudarjene, zagotavljajo večjo vključenost, sodobno vodenje pa je v vsaki strokovni mreži usmerjeno v reševanje izzivov za zagotavljanje kakovosti.

Leonid Nakov, doktor znanosti, je redni profesor na Fakulteti za ekonomijo Univerze Sv. Ciril in Metod v Skopju. Njegova primarna področja akademskega delovanja so temelji menedžmenta, menedžment sprememb ter poslovna in znanstveno raziskovalna etika. Objavil je več kot 60 znanstveno-raziskovalnih prispevkov, sodeloval na več kot 90ih nacionalnih in mednarodnih študijskih obiskih, konferencah, simpozijih, seminarjih in okroglih mizah priznanih in prestižnih domačih in mednarodnih institucij, kot npr. CIK & MIT (Cambridge, UK), MIT (ZDA), CEEMAN Slovenija, Center za evropske študije (Nemčija), RRPP (Zahodni Balkan), Fakulteta za ekonomijo in poslovne študije na Islandiji, NISIET (Indija). Je aktivni član in recenzent številnih uredniških in znanstvenih odborov priznanih akademskih revij ter član programskih odborov konferenc s širšega področja menedžmenta. Profesor Nakov je tudi gostujoči profesor na Kelly Business School (Indiana University, ZDA), certificiran nacionalni trener Adizes Top Leaf (Leadership Forum), Generalni Sekretar ASECU, jugovzhodne Evrope in črnomorske regije (Grčija) ter mednarodni partner WBAF (World Business Angels Investment Forum).

Dodatne informacije: branka.likon@solazaravnatelje.si

Posvet sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
null