Strokovna srečanja ravnateljic in ravnateljev vrtcev

XXVII. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev
11. in 12. oktober 2021, Grand hotel Bernardin, Portorož

Program srečanja 

Gradivo

Predavanje Alme Harris
Odkrita neposrednost (povratne informacije) in vodenje
Ravnateljeva vloga pri krepitvi odpornosti in prožnosti v VIZ – izročki, vaja, vprašalnik

Napovedi predavanj in vodenih razprav 

dr. Alma Harris, Univerza Swansea, Združeno Kraljestvo: Vodenje po pandemiji
Članek COVID 19 school leadership in disruptive times

mag. Polona Šoln Vrbinc, mag. Brigita Mark in Vida Starič Holobar, Ministrstvo za izobraževanjem znanost in šport: Pregled novih sistemskih rešitev, ki podpirajo predšolsko vzgojo otrok iz ranljivih skupin
razprava bo ponovljena štirikrat

Vse družbene spremembe se običajno najprej odrazijo v vrtcih, ki morajo kot prvi v vertikali vzgoje in izobraževanja ustrezno odreagirati na nove izzive. Otroci v vrtce prihajajo iz različnih socialnih in družinskih okolij, ki neredko zaradi specifičnosti in nespodbudnosti predstavljajo zanje tveganje za njihov nadaljnji razvoj in uspešno vključevanje v sistem vzgoje in izobraževanja. V akademskih krogih je moč zaslediti prepričanje, da se razvitost  družbe ne meri po višini BDP, ampak po njenem odnosu do najšibkejših in ranljivih skupin državljanov. Diskusijska skupina bo torej namenjena razpravi vključevanju otrok iz ranljivih skupin, pri čemer se bomo osredotočili na novosti sistemske ureditve položaja otrok s posebnimi potrebami, otrok, ki v letu pred vstopom v šolo še niso bili vključeni v vrtce in otroke priseljencev, za katere se sistemske rešitve šele nakazujejo.

Nives Zore, dr. Petra Štirn Janota, Zavod RS za šolstvo: Izhodišča za prenovo kurikula za vrtce
razprava bo ponovljena štirikrat

Ekspertna skupina na Zavodu RS za šolstvo, ki jo sestavljajo predstavniki fakultet, predstavniki vrtcev (ravnatelji in praktiki) ter svetovalke za predšolsko vzgojo, je oblikovala Izhodišča za prenovo kurikula za vrtce. Namen Izhodišč za prenovo Kurikuluma za vrtce je aktualizirati in podati predloge za  dopolnitev vsebine sedanjega kurikula (cilje, načela, temeljna vedenja o razvoju otroka in učenju v predšolskem obdobju in področja dejavnosti) v skladu s sodobnimi teoretskimi pogledi na otroka, njegov proces učenja in na vlogo odraslega, ki spremlja otroka in svoje delo. Pri tem smo upoštevali  ugotovitve mednarodnih in slovenskih raziskav s področja razvoja in učenja predšolskega otroka ter predšolske vzgoje in njenega pomena za družbo ter aktualna mednarodna priporočila za področje predšolske vzgoje.

dr. Vinko Logaj, dr. Mihaela Zavašnik, mag. Vlasta Poličnik, Zavod RS za šolstvo: Prihodnost profesionalnega razvoja ravnateljev: v iskanju možnosti in priložnosti vključevanja ravnateljev v oblike podpore Šole za ravnatelje
razprava bo ponovljena štirikrat

Ravnatelji in direktorji vzgojno-izobraževalnih zavodov se soočajo s številnimi vsakodnevnimi in razvojnimi izzivi, pričakovanji ter zahtevami različnih deležnikov. Znanstvena in strokovna literatura ter vsakdanja praksa potrjujeta, da kakovostno ravnateljevanje zahteva visoko stopnjo znanj in spretnosti ter razvit nabor osebnostnih in medosebnih spretnosti ravnateljev in direktorjev. Hkrati obstaja strokovni konsenz, da vseživljenjsko učenje za vodenje vpliva na izboljšanje znanja in spretnosti vodij, kar posredno prispeva k boljšemu in učinkovitejšemu vodenju strokovnih delavcev ter v logičnem sosledju na poučevanje in učenje v razredu ter dosežke učencev. Pri načrtovanju oblikovanja možnosti in priložnosti profesionalnega razvoja ravnateljev in direktorjev je ključna hkratna podpora vodenju (procesu ravnateljevanja) in vodji (ravnatelju), uravnoteženje individualnih, skupinskih in množičnih oblik podpore, usmerjenost v prednostna področja vodenja, postopnost (z vidika izkušenj) ter prožnost vsebin (glede na aktualne razmere in okoliščine). V luči epidemije Sars-CoV-2, prehoda na drugačno organizacijsko obliko (v okviru ZRSŠ) in novo programsko shemo Evropskih strukturnih skladov, želi Šola za ravnatelje še naprej ohranjati in krepiti svojo dosedanjo vlogo v skladu z najnovejšimi trendi na področju vodenja v izobraževanju ter skupaj z ravnatelji in direktorji vzgojno-izobraževalnih zavodov nadgraditi dejavnosti v celovito podporo vodenju v vzgoji in izobraževanju. Izhodišče razprave bo model podpore vodenju v vzgoji in izobraževanju, kjer bomo udeležencem predstavili programsko shemo in druge oblike načrtovane podpore ter smer razvoja. V nadaljevanju bomo spodbudili razpravo in kritično presojo predloga modela, saj menimo, da vključevanje ravnateljev in direktorjev v načrtovanje in oblikovanje ter sodelovanje z njimi predstavlja osnovo za kakovostnejši razvoj vodenja na individualni, organizacijski in sistemski ravni.

mag. Branka Likon, mag. Katja Arzenšek Konjajeva, Zavod RS za šolstvo: Odkrita neposrednost (povratne informacije) in vodenje
razprava bo ponovljena dvakrat prvi dan

Namen delavnice je osvetlitev vloge ravnatelja kot pedagoškega vodje in vključevanje strokovnih delavcev  pri uresničevanju ciljev za izboljševanje pedagoškega procesa skozi strokovno razpravo med ravnatelji. Eden od ciljev je oblikovanje izhodišč za sodelovanje zaposlenih pri oblikovanju konkretne in uporabne povratne informacije o doseženih izboljšavah. Izpostavljen bo pomen  pregleda aktualnega stanja in dejavnosti, opredelitev pogojev, želja in potreb. Vodenje je bilo vedno zahtevno. To še posebej velja v času različnih sprememb, ki jih doživljamo danes. Ob vedno novih izzivih postaja vloga vodje pri usmerjanju in podpori strokovnih delavcev še bolj pomembna. Tako je potrebno hitro odzivanje ravnatelja ob upoštevanju okoliščin in pridobljenih informacij. V ospredje se postavi pomen sodelovanja, hkrati pa individualiziran pristop. Ob tem se poudari pomen  povratne informacije od drugih in iz dela. Na delavnici bomo osvetlili vlogo ravnatelja v času pogostih sprememb. V uvodu bo predstavljen koncept pomena načrtovanja in dajanja povratne informacije ter dimenzija odločnosti in odkritosti pri vodenju z zaposlenimi. Sledi razmislek in razprava o izzivih, ki se pojavljajo pri vodenju z zaposlenimi za zagotavljanje kakovostnega pedagoškega procesa. Spregovorili bomo tudi o izzivih, ki se nanašajo na normativno in formalno (zakonsko opredeljeno) obveznost spremljanja vzgojno-izobraževalnega dela vzgojiteljev oziroma učiteljev ter o tem, na  kakšen način lahko to obveznost povežemo z razvojem različnih oblik sodelovanja zaposlenih in njihovega soustvarjanja učeče se skupnosti. Osvetlili bi tudi izziv digitalizacije in s tem povezanih nalog pedagoškega vodenja.

dr. Tatjana Ažman in Lea Avguštin, Zavod RS za šolstvo: Ravnateljeva vloga pri krepitvi odpornosti in priložnosti v vzgojno-izobraževalnem zavodu
razprava bo ponovljena dvakrat drugi dan

Evropska komisija je že leta 2017 kot prednostno nalogo izpostavila krepitev odpornosti in prožnosti na vseh družbenih ravneh. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je objavila dokument Teachers’ wellbeing (2020), v katerem je zarisala okvir krepitve odpornosti in prožnosti sistemov (politik), vodij in strokovnih delavcev ter učencev. Odpornost in prožnost je prepoznana kot eden od devetih sestavnih elementov življenjske kompetence tudi v dokumentu Life Comp (Evropska komisija 2020).
Na delavnici bomo uvodoma utemeljili ključne pojme in predstavili podatke iz aktualnih raziskav o počutju ravnateljev. Udeležence bomo seznanili s ključnimi dejavniki, ki spodbujajo oziroma ovirajo odpornost in prožnost na delovnem mestu. V razpravi bomo osvetlili in utemeljili odpornost in prožnost v luči družbenih okoliščin, pomena dobrega počutja in dejavnikov, ter ravnateljeve vloge pri krepitvi odpornosti in prožnosti v šoli oz. v vrtcu. V teoretičnem delu bo predstavljen celovit konceptualni okvir, ki se dotika štirih ključnih dimenzij odpornosti in prožnosti: kognitivne, subjektivne, telesne in duševne ter socialne. V nadaljevanju bo sledil razmislek ter razprava o izzivih na individualni in na organizacijski ravni, ki se na tem področju pojavljajo. Udeleženci bodo s pomočjo vprašalnika ocenili svojo stopnjo odpornosti in prožnosti ter izmenjali primere dobrih praks za raziskovanje, ozaveščanje ter krepitev odpornosti in prožnosti strokovnih delavcev. Razpravo bomo spodbujali z vprašanji in delovnim gradivom.

Kulturni program: Marko Hatlak solo

Harmonikar Marko Hatlak se na tujih in domačih koncertnih odrih pojavlja od leta 2000. Izkušnje, ki jih je pridobival skozi različne projekte in žanre, združuje v solističnem koncertu, ki je Hatlakov temeljni kamen. Ravno preplet raznolikih skladb v enem večeru daje koncertu prav poseben čar, saj poslušalec doživi harmoniko kot širok instrument. Tako v enem trenutku zazvenijo energične melodije v tango ritmu, nato z ljudsko glasbo prepotujemo skrite kotičke Balkana od severnih obronkov do južnih meja. Z baročno in sodobno glasbo, ki sta bili glavni temi njegovega dolgoletnega študija v Nemčiji, pa se odprejo neizmerne globine harmonij skladateljskega genija J.S. Bacha in inovativne kompozicije današnjega časa.

Dodatne informacije: petra.weissbacher@solazaravnatelje.si

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.


XXVI. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev: Kompetence za vodenje v spremenjenih razmerah

12. in 13. oktober 2020
Srečanje je bilo izvedeno na daljavo, v sodelovanju z Arnesom.

Program srečanja na daljavo

Gradivo srečanja

Dostop do e-učilnice in ključ za vpis: vrtci 2020

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.


XXV. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev: Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji danes – kako pa jutri?

14. in 15. oktober 2019, Grand Hotel Bernardin, Portorož

 

Program srečanja

Povzetki vodene razprave

Alenka Kovač Arh, Vida Starič Holobar, Polona Šoln Vrbinc: Zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami

Sonja Jeram: Hrup in zdravje v vrtcih

Erna Žgur: Prvine terapevtske in specialno-pedagoške podpore pri učenju samostojnosti otrok

Špela Reš: Nevarnosti prekomerne uporabe spleta

Alenka Flander: program Erasmus +

Nada Požar Matijašič: Eurydice poročilo

Uprizoritveno predavanje Cirkus Škrlec!

Predstava InterKlepec

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

 


XXIV. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev: Učenje v središču

15. in 16. oktober 2018, Grand hotel Bernardin, Portorož

Program srečanja

Napovedi predavanj, simpozijev in kulturnega programa

Karolina Kušević, svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu: Dostop do informacij javnega značaja v praksi

Jelka Lavrih Sztajnbok, Team Training: Skrita vrednost vrednot za ravnatelje

Gradivo simpozija Vodstveni timi? Zakaj pa ne?: Šola za ravnateljeVrtec Bled, Vrtec Tržič, poročilo simpozija

Gradivo simpozija Stopimo skupaj za beremo skupaj: dr. Sabina Fras Popović, dr. Ljubica Marjanovič Umek, Petra Potočnik

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.


XIII. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev: Vodenje za spodbudno in varno učno-vzgojno okolje

16. in 17. oktober 2017, Grand hotel Bernardin, Portorož

Gradivo srečanja

Povzetki simpozijev

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.


XXII. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev: Otrok v učnem okolju 21. stoletja

17. in 18. oktober 2016

Program srečanja

GRADIVO

Srečanje je financirano iz sredstev Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
null


XXI. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev, Prenos znanja in ustvarjalnosti – ustvarjalnost in inovativnost

19. in 20. oktober 2015, kongresni center Grand hotela Bernardin, Portorož

Gradivo


XX. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev

6. in 7. oktober 2014

Gradivo za udeležence


XIX. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev

7. in 8. oktober 2013

Gradivo za udeležence

XVIII. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev 

8. in 9. oktober 2012

Gradivo srečanja

Srečanji sta bili financirani iz sredstev Evropskega socialnega sklada.