Kako ravnatelji šol oblikujejo svojo vodstveno identiteto
Siv Saarukka
Cilj te študije je obravnavati, kako ravnatelji šol oblikujejo svojo vodstveno identiteto na osebni, poklicni in položajni ravni v vodstveni praksi. Vidike identitete analizira na podlagi rezultatov empiričnega gradiva iz intervjujev o vzpostavljanju profesionalnega vodenja šole. Glede na teorije identitet in empirične ugotovitve so vzajemni proces zavedanja vsebin v vodenju in njihovi vplivi na ravnatelja kot osebo, ravnateljstvo kot poklic in uradni vodstveni položaj bistvene prvine pri oblikovanju vodstvene identitete. Poklic ravnatelja šole je zapleten, toda ustvarjanje vodstvene identitete glede na različne vidike ravnateljevanja je eden od načinov razvijanja strukture v razumevanju vodenja. Izsledki prinašajo dokaze o povezanosti zavedanja identitete in uspeha vodenja šole. Ugotovljeno je bilo tudi, kakšne težave se pojavljajo v procesu oblikovanja identitete in da so razlogi za neuspeh vodstva povezani z nerazvito identiteto. Oblikovanje identitete šolskega vodstva je bilo zaznano kot nenehen relacijski proces, ki se razvija s komuniciranjem in dejavnostmi, s katerimi učitelji potrjujejo ravnatelja kot osebo, v poklicni vlogi in na vodstvenem položaju.
Ključne besede: vodenje v izobraževanju, identiteta, poklic, ravnatelj
Vodenje s|2014: 3–18
Od teorije k praksi: pogled na razvoj vodenja kot iterativnega procesa
John West-Burnham in Andrej Koren
The purpose of this paper is to explore the conceptual issues in reconciling theory and practice in leadership development. The central concern of the study is the perceived issue that there is limited confidence that the prevailing orthodoxies influencing leadership development programmes actually translate into changed behaviour. The paper explores the epistemological issues in analysing the interaction between theory and practice and then reviews the evidence for the relative impact of different approaches to leadership development. A central theme of the discussion is the nature of personal constructs and how they relate to personal learning and professional development.
Ključne besede: vodenje v izobraževanju, razvoj vodenja, teorija in praksa, osebni konstrukti, učne strategije
Vodenje s|2014: 19–35
Kako pripravljajo svoje ravnatelje lokalne oblasti na Tajvanu? Proučitev z uporabo Foucaultove disciplinske oblasti
Hung-Chang Chen in Mu-Jin Chen
Študija je proučevala razvijajoči se pristop k službenemu usposabljanju za pripravljanje vodstva šol na Tajvanu, tj. administrativno nastavitev (AN) ravnateljev začetnikov na izobraževalnih področjih, in sicer z očmi Foucaultovega pojmovanja disciplinske oblasti in na podlagi metodologije študije primera z napol strukturiranimi intervjuji in analizo dokumentov. Izsledki kažejo, da ravnateljev začetnikov v programu AN niso samo razvijali v uspešne šolske vodje, temveč jih tudi disciplinirali. Prevladujoči program AN v lokalnih upravah uteleša novo disciplinsko tehnologijo, ki jo lokalne oblasti uporabljajo ne samo za zagotavljanje produktivnosti vodij šole, temveč tudi njihove poslušnosti in krotkosti. Sestavek torej prispeva alternativni teoretični pogled na pripravo vodstva šol.
Ključne besede: pripravljanje vodstva šole, administrativna nastavitev, Foucault, disciplinska oblast, Tajvan
Vodenje s|2014: 37–56
O odnosu med negovalnim in trenerskim vodenjem
Lea Kuusilehto-Awale in Seppo Pulkkinen
Ta prvi poskus kartiranja področja med negovalnim in trenerskim vodenjem predpostavlja, da imata skupno osnovo. Vodstvena filozofija izobraževalnega vodje in športnega trenerja, usmerjena v človeka, je bistvena za odnos med izobraževalcem in izobraževanim ter trenerjem in treniranim in vodi do socialno konstruktivističnega in izkustvenega pojmovanja znanja in učenja, pri čem se vodenje učenja zavestno dogaja med medsebojnim delovanjem in soudeležbo. Negovalno in trenersko vodenje se uresničujeta v relacijski interakciji, ki temelji na vzajemni privolitvi in zaupanju, ki porajata samozavest, spoštovanje in predanost, okoliščine za učenje in delo, ki ne vsebujejo ustrahovanja, poniževanja in zatiranja.
Ključne besede: negovalno vodenje, trenersko vodenje, v človeka usmerjena vodstvena filozofija, odnosnost
Vodenje s|2014: 57–70
Model celostne podpore šolam pri uresničevanju sprememb in evalvacije učinkov razporejenega vodenja
Tanja Rupnik Vec and Brigita Rupar
Sestavek opisuje inovativen pristop k izvajanju sprememb v šolskih skupnostih, ki ga je od leta 2003 do leta 2006 razvijal Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ). Model celostne podpore je usmerjen v podporo organizacijskemu učenju in izboljševanju prakse z razporejenim vodenjem. Ravnatelji s pomočjo vodstvenega tima dajejo smernice in spremljajo delo učiteljev z učenci. Avtorji so izpeljali študijo (napol strukturirane intervjuje) o tem, kakšne strategije razporejenega vodenja uporabljajo ravnatelji za podporo procesu sprememb in kako člani šolskih timov doživljajo nekatere vidike timske dinamike (anketa). Rezultati kažejo, da lahko ravnatelji s tem pristopom vplivajo na šolsko klimo in izboljšajo kakovost dela učiteljev z učenci. Kakovost komunikacije in sodelovanja v vodstvenih timih je bila dobra zaradi sistematičnih dejavnosti utrjevanja timov, usmerjenih v skupinsko dinamiko.
Ključne besede: razporejeno vodenje, vodenje v izobraževanju, proces spreminjanja, celosten model
Vodenje s|2014: 71–84
K profesionalizaciji vodenja šole, vrhunskosti v Makedoniji glede na svetovne trende
Suzana Miovska-Spaseva
Članek proučuje vprašanje razvoja šolskega vodstva kot eno ključnih prednostnih nalog načrtov izobraževalne politike po vsem svetu. Glavna pozornost se posveča svetovnim težnjam, ki jih je opredelila OECD, za profesionalizacijo vodenja šol: (novemu) opredeljevanju dolžnosti vodstva šole, razporejanju vodenja šole, razvijanju veščin za učinkovito vodenje šol, skrbi za privlačnost poklica šolskega vodje. V tem splošnem okviru pričakovanj članek predstavlja trenutno situacijo vodenja šol v Makedoniji. Analiza se osredotoča na združljivost teorije in prakse vodenja v izobraževanju v Makedoniji, izzive vzdrževanja načrtovanih in izpeljanih dejavnosti ter nadaljnje možnosti za razvijanje vodstva šol v državi.
Ključne besede: vodenje v izobraževanju, vodstvo šole, profesionalizacija šolskega vodstva, vodenje šol v Makedoniji
Vodenje s|2014: 85–96
Kako ohraniti ravnovesje pri razvijanju nove vrste vodenja
Dan Roger Sträng in Dag Sormo
V članku obravnavamo proces ustvarjanja in uvajanja učinkovitega dialoga med vodjami izobraževanja in raziskovalci v sodelovalnem odnosu. Sprva je bilo mišljeno, da bi bil dialog v pomoč vodjam izobraževanja pri iskanju novih in učinkovitih načinov izboljševanja njihovega vodenja z refleksivno prakso. Ena od poti pri uresničevanju tega je bilo uvajanje mentorskega vodenja, vendar je na koncu pripeljala tudi do nezadovoljstva med zaposlenimi in spraševanja, kako se lahko vodje v izobraževanju povežejo z novo vrsto vodenja, ne da bi izgubili svojo identiteto. Refleksivna praksa lahko vodi do učenja in rasti v celotni organizaciji, toda spreminjanje organizacijske kulture je za udeležene zapleteno in zahtevno.
Ključne besede: sodelovalni dialog, refleksivna praksa, vodenje v izobraževanju
Vodenje s|2014: 97–109
Šolske inšpekcije in ravnateljevo vodenje: švedska študija primera
Mats Lundgren in Ina von Schantz Lundgren
Članek govori o tem, kako vpliva na ravnateljevo vodenje švedski šolski inšpektorat. Ugotovitve se opirajo na izkušnje iz tekoče študije primera, ki se je začela na začetku leta 2011 in se bo končala leta 2015. Predstavljamo dva primera, pri katerih se na podlagi poročila šolskega inšpektorata trudijo lokalna šolska uprava in ravnatelji izboljšati dejavnosti. Prvi primer zajema raziskovalni krog, v katerem poskušamo mi kot raziskovalci skupaj z ravnateljem in skupino učiteljev razviti instrumente v odgovor na kritiko pomanjkljivosti šolskega okolja, ki ni varno in v katerem je učenje nesproščeno. Drugi primer opisuje, kako je občina sprožila razvojni projekt (PRIO), v katerem šole same popisujejo svoje razvojne potrebe in to, kako bi morale ukrepati v odgovor na kritično mnenje šolskega inšpektorata.
Ključne besede: vodenje v izobraževanju, šolski inšpektorat, ravnateljevo vodenje
Vodenje s|2014: 111–123
Vodenje specialnega pedagoga pri upravljanju inkluzivnega razreda
Zora Jachova in Maja Filipovska
Specifičnost izobraževanja za slušno prizadete otroke zahteva uvedbo modelov podpore v učnem procesu. To nakazuje potrebo po zagotavljanju izpopolnjevanja za učitelje in vodstvo specialnih pedagogov v inkluzivnih razredih. Naš namen je bil ugotoviti, ali vodenje specialnega pedagoga vpliva na upravljanje inkluzivnega razreda, v katerega je vključen učenec z motnjo sluha. Naša kvantitativno-kvalitativna raziskava je pokazala, da je model podpore, ki ga daje peripatetični podporni učitelj, teorija, ki se v dejanski praksi ustrezno obnese, vsaj sodeč po izboljšanju na vseh proučevanih področjih po svetovanju specialnega pedagoga.
Ključne besede: upravljanje razreda, inkluzija, učenec z motnjo sluha, vodenje v izobraževanju
Vodenje s|2014: 125–141
»Šolska etika« – odgovorno upravljanje šole: uporaba poslovne etike pri vodenju šole (in njeni upravi)
Herman Siebens, Paul Mahieu, in Annick Van Rossem
Vodje šole se morajo prilagoditi novi podobi šole kot organizacije in se hkrati zavedati deležnikov ter zahtev in potreb teh deležnikov. Pritisk na šolske odbore in ravnatelje, da delujejo »dobro« in »organizirano« se je zato okrepil. Toda kaj to pomeni? Pri obravnavi teh vprašanj je namen članka predstaviti ključne izsledke novih raziskav in predlagati pojmovni okvir etike upravljanja šole. Temeljna metodologija osnovne ankete je mešana metoda (kvantitativna in kvalitativna), povezana s tehniko mrežnih repertoarjev po Kellyjevi (1955) teoriji osebnih konstruktov. Izhodišče poklicne odgovornosti ravnateljev v flandrijskih šolah je v etičnih konceptih upravljanja glede na deležnike (in skrbi zanje), upravljanja podjetij, interesov in pravic ter dolžnosti, uspešnosti in učinkovitosti ter norm in predpisov.
Ključne besede: poklicna odgovornost, etika in izobraževalni pojmi, upravljanje šole, vodstvo šole, vodenje v izobraževanju
Vodenje s|2014: 143–165
Novi izzivi za ravnatelje v madžarskih šolah
Mária Szabó
Po dvajsetletnem obdobju, v katerem sta bili za madžarsko upravo izobraževanja značilni skupna odgovornost in lokalna avtonomija, se je vlada odločila izboljšati kakovost izobraževanja. Od konca leta 2011 so bili za doseganje tega namena uresničeni številni ukrepi. Članek prikazuje vzporednice med vlogo ravnateljev v decentraliziranem sistemu uprave izobraževanja in tisto v centraliziranem ter predstavlja pregled dejavnosti sedanje šolske oblasti. Povzema glavne prvine trikotnika podpore, ocenjevanja in usposabljanja, pri čemer se osredotoča na možne nove vloge ravnateljev v njem.
Ključne besede: vloga, ocenjevanje, usposabljanje ravnateljev in podpora ravnateljem
Vodenje s|2014: 167–180
Kurikul kot instrument pri razvijanju vodenja v sodobni šolski praksi
Rudite Andersone
Članek se ukvarja z enim od ciljev razvoja kurikula – z zagotavljanjem vodenja v poučevanju in učenju v razredu, na katerega vplivajo tako nove tehnologije, ki vstopajo v državno gospodarstvo in hkrati šolsko prakso, kot tudi spremembe v zaznavanju in načinu razmišljanja mlade generacije. Proučevani pogledi prihodnjih učiteljev kažejo, da izobraževalno vodenje za kvalitativno poučevanje in učenje upošteva nekatera načela: priznavanje izkušenj učečih se in njihovih učnih praks; pripravljanje učečih se za življenje v najširšem smislu; prepoznavanje neformalnega učenja skupaj s formalnim; spodbujanje neodvisnega in samostojnega učenja učečih se; ocenjevanje potreb učečih se glede na njihove učne dejavnosti in učne dosežke; načrtovanje dejavnosti in upravljanje pomoči za spodbujanje učenja.
Ključne besede: kurikul, vodenje v izobraževanju, nova generacija, sodobna šola
Vodenje s|2014: 181–189
Sodobni menedžment in prednosti njegove uvedbe v izobraževalnih organizacijah v Republiki Makedoniji
Aneta Barakoska, Vera Stojanovska, and Elena Rizova
V Republiki Makedoniji je napredek korakov, ki vodijo k sodobnemu sistemu vodenja izobraževalnih institucij, za zdaj skromen, vendar vidno teži k sodobnemu menedžmentu. Ta proces uvajanja menedžmenta poteka v več fazah, med katerimi so: spreminjanje zavesti za vključevanje menedžmenta, spreminjanje zakonov in druge zakonodaje za spodbujanje menedžerjev kot ključnih verižnih členov v procesu vodenja, evalvacija in stimulacija dela menedžerjev, sprejemanje menedžmenta kot poklica z velikim pomenom za boljšo uspešnost izobraževalnih institucij. V sestavku so predstavljeni teoretični in empirični nazori iz ene od raziskav o prednostih vzpostavljanja sodobnega pojmovanja upravljanja v osnovnem šolstvu Republike Makedonije. Raziskava je tako kvalitativne kot kvantitativne narave. Ugotovitve kažejo, da se menedžment ne uresničuje v celoti, vendar ima vseeno vpliv in je pomemben ter z delovanjem izboljšuje delo šol.
Ključne besede: sodobni menedžment, izobraževanje, prednosti, ravnatelji, učitelji
Vodenje s|2014: 191–201
