Šola za ravnatelje je del Zavoda RS za šolstvo (zrss.si).

Uvodnik
Branka Likon

Vodenje 3|2018: 3–5

Vzgojno-izobraževalni zavod kot učeča se organizacija
Vlado Dimovski in Simon Colnar

Nenehne spremembe so globalni trend, ki vpliva na organizacije v zasebnem in javnem sektorju. V okolju vzgojno-izobraževalnih zavodov bi lahko kot odgovor na spremembe uporabili koncepta učeče se organizacije in organizacijskega učenja, pri čemer je namen članka predstaviti koncepta v teoriji in praksi (model future-o) ter izboljšave, ki so povezane z motiviranjem, komuniciranjem, sodelovanjem in timskim delom pri poučevanju. Avtorja bova s pregledom literature in sekundarnimi podatki prikazala učečo se organizacijo in organizacijsko učenje. Rezultati kažejo, da sta navkljub zanimanju za oba koncepta v teoriji v vzgojno-izobraževalnih zavodih slabo zastopana. Zgodovinsko je bilo poučevanje precej neodvisno od sprememb v zunanjem okolju, a zdi se, da se bodo morali tudi vzgojno-izobraževalni zavodi prilagoditi trenutnim razvojnim smernicam. Avtorja bralcem predlagava razmislek glede uvedbe učeče se organizacije in organizacijskega učenja v poučevanje, pri tem pa morajo organizacije najprej definirati, kateri tip učeče se organizacije je zanje primeren in katerega potrebujejo.
Ključne besede: učeča se organizacija, organizacijsko učenje, vzgojno-izobraževalni zavod, timsko delo, skupnosti učenja
Vodenje 3|2018: 7–30

Učeča se skupnost: razumevanje koncepta in njegovih pasti
Dejan Hozjan

Koncept učeče se skupnosti postaja predmet implementacije v šolskem prostoru, kar je glede na družbeno vlogo vzgojnoizobraževalnih zavodov nujno. Vendar je treba biti pri tem previden, saj se moramo zavedati ključnih pasti, ki se pri tem pojavljajo. Da bi lahko poglobljeno razumeli tako koncept kot pasti učeče se skupnosti, se je treba uvodoma ozreti k učeči se organizaciji kot predhodnici učeče se skupnosti. Analiza učeče se organizacije nas
pripelje do spoznanja o pomenu managerskega vidika razvijanja znanja. Tako je vzpostavitev učeče se organizacije v domeni vodstev. Ta morajo poskrbeti, da postane učeča se organizacija pomemben del vizije, motivirati zaposlene za njeno udejanjanje in vzpostaviti spodbudno okolje za timsko delo. Glede na dejstvo, da v šolski praksi koncept učeče se organizacije zamenjujejo s konceptom učeče se skupnosti, pa je zgolj naslavljanje vodstva organizacij očitno
premalo. Koncept učeče se skupnosti namreč nagovarja vse zaposlene v organizaciji.
Ključne besede:
učeča se organizacija, učeča se skupnost, vzgojno-izobraževalni zavodi, upravljanje, sodelovalno učenje
Vodenje 3|2018: 31–46

Distribuirano vodenje: podpora izgrajevanju učeče se skupnosti
Sonja Sentočnik

Rezultati raziskav s področij organizacijskega razvoja in vodenja izobraževalnih ustanov potrjujejo, da ima distribuirani pristop k vodenju vzgojno-izobraževalnih institucij velik potencial za transformacijo šolskih kolektivov v učečo se skupnost in da je zato lahko učinkovita podpora pri implementaciji kurikularne prenove. V prispevku bomo predstavili ključne značilnosti distribuiranega pristopa k vodenju, pri čemer bomo opozorili na nevarnost
poenostavljenega razumevanja tega koncepta. Osredotočili se bomo tako na ravnateljevo vlogo, ki se zaradi razporejene odgovornosti spremeni, vendar nikakor ne postane manj pomembna, kot na vlogo vodstvenega tima, od katerega je odvisno, kako bodo učitelji sprejeli nov način vodenja. Izpostavili bomo ravnateljeve osebnostne značilnosti in naravnanost ter odnos, ki so v pomoč pri implementaciji distribuiranega vodenja v smislu organizacijske zmožnosti in ki korelirajo s transformacijo kolektiva v učečo se skupnost. Prikazali bomo primer dobre prakse vzpostavljanja šolskih timov, ki so v
podporo distribuiranemu vodenju in razvoju kolektiva v učečo se skupnost. Opozorili bomo na potrebo po sistematičnem pristopu k uvajanju distribuiranega modela v prakso ter na prepreke, na katere je treba računati v procesu implementacije.  
Ključne besede: distribuirano vodenje, učeča se skupnost, vloga ravnatelja, vodstveni tim, organizacijska zmožnost
Vodenje 3|2018: 47–59

Participacija učencev in sooblikovanje učeče se skupnosti
Monika Mithans in Milena Ivanuš Grmek

V prispevku predstavljamo problematiko vključevanja učencev v vzgojno-izobraževalni proces, saj je prav aktivno vključevanje vseh akterjev vzgojno-izobraževalnega procesa ključ do vzpostavitve šole kot učeče se skupnosti. V prvem delu je zapisanih nekaj teoretičnih izhodišč o participaciji učencev. Sledijo jim rezultati empirične raziskave, v okviru katere smo preverjali možnosti soodločanja pri oblikovanju šolskega vsakdana in pouka z zornega kota učencev. Raziskovali smo vpliv odprtega pouka na participacijo učencev ter analizirali dejavnike participacije (zadovoljstvo učiteljev z delovnim mestom, šolsko klimo in možnostmi, ki jih imajo za soodločanje) in njihovo povezanost s stališči učiteljev do participacije učencev.
Rezultati raziskave kažejo, da je pravica do participacije učencev v šoli še vedno premalo prisotna in da participacija učencev ni mogoča na vseh področjih v enakem obsegu, zato smo v sklepu podali nekaj smernic za uresničevanje participacije učencev v pedagoški praksi.
Ključne besede: možnosti soodločanja, participacija učencev, področja participacije, dejavniki participacije
Vodenje 3|2018: 61–80

Uč iteljski zbor kot učeča se skupnost: predstavitev primera dobre prakse
Ines Piljić

V prispevku bomo prikazali konkreten primer posodabljanja in uskladitve letnih priprav po vertikali, ki smo ga uvedli ob sodelovanju celotnega učiteljskega zbora na izbrani slovenski šoli. Namen članka je analizirati konkretne dejavnosti, ki jih izvajamo v šoli, ter spremljati učinke z vidika razvoja dimenzij učeče se skupnosti. V raziskavi je sodelovalo 38 (od skupno 40) strokovnih delavcev šole. S pomočjo vprašalnika Učiteljski zbor kot učeča se
skupnost (SPSLCQ, glej Hord 1996) so ocenili, koliko na šoli doživljajo skupne vrednote, prepričanja in vizijo, podporne strukturne pogoje, podporne odnose, distribuirano vodenje, sodelovalno učenje, katerega namen sta odzivanje na potrebe učencev in večja učinkovitost učiteljev, ter delitev učiteljskih praks, katere namen je pridobivanje povratnih informacij sodelavcev. Na osnovi ugotovitev raziskave smo predlagali nadaljnje ukrepe.
Ključne besede: osnovna šola, učeča se skupnost, vertikalne in horizontalne povezave
Vodenje 2|2018: 81–93

Učni sprehod za profesionalni razvoj
Katja Arzenšek Konjajeva

Prispevek govori o načinu vodenja, ki bi se lahko ob spremembi organizacijskih zmožnosti za vodenje približal distribuiranemu vodenju. Prikazali bomo vključevanje strokovnih delavcev v učni sprehod, to je eno od dejavnosti za spremljanje in spreminjanje pedagoškega procesa. Predstavili bomo učne sprehode, namenjene spremljanju dela strokovnih delavcev in razvijanju učeče se skupnosti ter zagotavljanju kakovosti pedagoškega procesa in
profesionalnemu razvoju strokovnih delavcev na področju sodelovanja. V empiričnem delu bomo uporabili intervjuje z ravnatelji in strokovnimi delavci, ki jih bomo kvalitativno analizirali in rezultate prikazali v preglednicah. Predmet evalvacije se nanaša na spremljanje pedagoškega procesa z učnimi sprehodi in na ugotovitve, kaj ta oblika pomeni ravnateljem in primerjalno strokovnim delavcem na področju sodelovanja in morebitnega distribuiranega vodenja. S pomočjo teorije bomo osvetlili oblike vodenja in sodelovanje med učitelji in preučili, kako tovrstna oblika spremljanja vpliva na njihov profesionalni in osebnostni razvoj.
Ključne besede: spremljanje, distribuirano vodenje, učni sprehod, sodelovanje
Vodenje 3|2018: 95–107

Intervju

Intervju z Dorotejo Vidmar, kadrovsko vodjo Hotelov Lifeclass
Petra Weissbacher in Branka Likon

Vodenje 3|2018: 109–114