Uvodnik
Vladimir Korošec
Vodenje 2|2018: 3–4
Pogledi na vodenje
Organizacijsko polje kot okvir za vodenje mrež šol
Livia Roessler
Novembra 2015 je avstrijska vlada opredelila sedem sklopov izobraževalnih reform, med njimi vzpostavitev vzorčnih regij za reformo nižjega sekundarnega izobraževanja in osnovnega šolstva ter za avtonomijo šol. Nastali dokument, trenutno v obravnavi, načrtuje povezovanje šol na podeželskih in mestnih območjih v posebne mreže oziroma skupnosti, nem. schulcluster. V prispevku se na neoinstitucionalni teoretični podlagi posvečamo institucionalnemu okolju šol v eni od vzorčnih regij v Avstriji. Natančneje bomo predstavili koncept organizacijskega polja in vprašanje legitimnosti. Vse pa spremlja nova oblika vodenja šol v Avstriji, nem. clusterleitung. V članku opisujemo tudi metode in postopke dela z organizacijskim poljem in obravnavamo vodstvena merila za uspešno vodenje teh skupnosti šol. Pojavlja se vprašanje, ali je treba za vodenje teh mrež izoblikovati nove vloge in katere, po drugi strani pa, kako vrsta vodenja vpliva na odzivnost, ki jo organizacija kaže pri vzajemnem delovanju z okoljem.
Ključne besede: vodenje, Avstrija, reforme, mreže šol
Vodenje 2|2018: 5–21
Izpostavljeni elementi inovativnih učnih okolij
Majda Cencič
Pod vplivom publikacije OECD (2013) se veliko uporablja pojem inovativna učna okolja, zato se v besedilu usmerjamo tako k pojmu inovativnost kot k štirim elementom inovativnih učnih okolij: učencem, strokovnim delavcem, učni vsebini in virom. Pri učencih poudarjamo celostni, tridelni model, ki izhaja iz leta 1890, ko je Pestalozzi izpostavil tri področja vzgoje. Na Pestalozzijev model spominja teorija ciljev Blooma idr. iz leta 1956, in vsa tri področja sta v pojmu kompetence leta 2006 zaobjela tudi Evropski parlament in Svet Evropske unije. Pri strokovnih delavcih poudarjamo njihov zgled in avtentičnost ter kongruentnost, pri učni snovi pa uporabo inovativnih učnih metod in nekaterih strategij pouka. Pri virih omenjamo le prostor in iz obravnave izpuščamo sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Čeprav bi vsak od njih zahteval posebno obravnavo, menimo, da je včasih potrebna tudi celostna predstavitev vseh najpomembnejših elementov učnih okolij v povezavi z našo pedagoško teorijo in zgodovino.
Ključne besede: učna okolja, inovativnost, elementi, učne metode, učne strategije
Vodenje 2|2018: 23–36
Vloga ravnateljev pri opolnomočenju ucčiteljev
Urška Žerak in Eva Boštjančič
V zadnjih dveh desetletjih se je povečalo zanimanje za raziskovanje ravnateljevega vedenja, ki pozitivno vpliva na opolnomočenje učiteljev, saj se to pozitivno povezuje z vrsto vidikov (motivacija, zadovoljstvo z delom, pripadnost organizaciji in stroki), ki vplivajo na učiteljevo delo v razredu. Namen prispevka je predstaviti pregled novejših raziskav o ravnateljevi vlogi pri opolnomočenju učiteljev ter poudariti pomen psihološkega opolnomočenja učiteljev za zagotavljanje kakovosti njihovega vzgojno-izobraževalnega dela. Ravnatelj s svojim vedenjem na različne načine vpliva na učitelje. Z ustvarjanjem ustreznih delovnih pogojev, dodeljevanjem pristojnosti, dajanjem primernih povratnih informacij in spodbujanjem sodelovalne klime pozitivno vpliva na učiteljevo strokovno avtonomijo in psihološko opolnomočenje, kar posredno pozitivno vpliva na učne dosežke učencev. Na osnovi pregleda raziskav bomo predstavili tudi nekatere možnosti za prenos spoznanj v prakso ter smernice za prihodnje raziskovanje.
Ključne besede: vodenje, psihološko opolnomočenje, učitelji, ravnatelj
Vodenje 2|2018: 37–45
Izmenjave
Koncept Reggio Emilia: koncept, ki nadgradi, bogati, povezuje . . . , in učeča se skupnost
Tjaša Rozman
V prispevku bomo izpostavili sodoben (postmoderen) koncept predšolske vzgoje, koncept Reggio Emilia, ter – v povezavi s strokovno literaturo – njegove cilje, izhodišča in posebnosti. Koncept veliko pozornosti namenja tako imenovani učeči se organizaciji, zato bomo spregovorili o tem, kako se je treba povezovati, sodelovati znotraj zavoda, s strokovnimi delavci, ki koncept poznajo, in tistimi, ki ga ne, ter s praktikanti in starši. Predstavili bomo dobro prakso pri izvajanju koncepta Reggio Emilia v povezavi z različnimi oblikami sodelovanja z deležniki vzgojno-izobraževalnega zavoda, kar pripomore h krepitvi učeče se skupnosti, in opozorili na to, kako je mogoče z izvajanjem elementov koncepta Reggio Emilia obogatiti, nadgraditi vzgojno-izobraževalno delo in s sodelovanjem, povezovanjem okrepiti učečo se skupnost.
Ključne besede: koncept Reggio Emilia, kurikulum, oblike sodelovanja, učeča se skupnost
Vodenje 2|2018: 47–62
Vloga ravnatelja pri krepitvi sodelovanja s starši
Katarina Alič, Maja Cetin, Marijanca Kolar in Vesna Lešnik
Interesne dejavnosti in obvezne izbirne vsebine so sestavni del predmetnikov izobraževalnih programov gimnazij ter srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Vsebujejo obvezni del in dejavnosti, ki jih dijaki lahko prosto izberejo sami. V srednjih strokovnih programih je v času šolanja interesnim dejavnostim namenjenih 352 ur, v gimnazijah 300, v srednjih poklicnih programih 160, v programih poklicno-tehniškega izobraževanja in nižjega poklicnega izobraževanja pa 96. Prispevek na primeru treh srednjih šol opredeljuje vlogo interesnih dejavnosti in obveznih izbirnih vsebin z vidika promocije šole ter kaj te pomenijo za dijake, starše in~učitelje. Za šole, sodelujoče v raziskavi, smo prikazali posnetek stanja z navedenimi dejavnostmi, ki jih izvajajo šole. Ker nas je zanimalo, kako te dejavnosti vplivajo na predstavitev šole, smo anketirali dijake in opravili intervjuje z učitelji in starši. Raziskava je~pokazala, da so interesne dejavnosti in obvezne izbirne vsebine pomemben del izobraževalnega programa, ki dijakom omogoča, da razvijajo veščine in spretnosti ter se dodatno neformalno izobražujejo, obenem pa šoli ponuja možnost, da izvaja tudi tiste dejavnosti in vsebine, za katere meni, da pripomorejo k promociji za vpis bodočih dijakov.
Ključne besede: vodenje, partnersko sodelovanje s starši, izobraževanje staršev – interaktivni pristop, osnovna šola, vrtec
Vodenje 2|2018: 63–81
Nadarjeni učenci in delo z njimi v osnovni šoli
Majda Vehovec
Z uvedbo devetletne osnovne šole v Sloveniji je delo z nadarjenimi učenci postalo zakonska obveznost. Smernice za delo z nadarjenimi učenci so bile predstavljene v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011 (Krek in Metljak 2011), Zakon o osnovni šoli pa je delo z njimi tudi zakonsko opredelil. Določen je postopek evidentiranja in prepoznavanja nadarjenih učencev, opredeljeno je delo z njimi, izvedba in umestitev izvedbe v program pa sta avtonomija šole. V praksi so se tako učitelji kot ravnatelji ob uvedbi devetletne šole pri delu z nadarjenimi znašli pred različnimi težavami. Raziskava, ki je zajela 114 ravnateljev, je pokazala, da je šolam s pomočjo izobraževanja, organiziranega za ravnatelje, šolske svetovalne delavce in učitelje, uspelo uveljaviti in izvajati program dela z nadarjenimi. Kasneje izvedena raziskava med učitelji pa kaže, da strokovni delavci usposobljenost za delo z nadarjenimi učenci ocenjujejo kot zadovoljivo, opozarjajo pa na težave pri pomenskem ločevanju med nadarjenimi in učno uspešnimi učenci ter na to, da so slabo seznanjeni s kompleksnostjo te problematike.
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, učno uspešni učenci, delo z nadarjenimi učenci
Vodenje 2|2018: 83–98
Intervju
Intervju z Anastazijo Avsec, namestnico direktorice Evropske šole v Frankfurtu
Mihaela Zavašnik
Vodenje 2|2018: 99–106
