Šola za ravnatelje je del Zavoda RS za šolstvo (zrss.si).

Svet pred šolskimi vrati
Vladimir Korošec

Vodenje 1|2018: 3–4

Pogledi na vodenje

Vloga delovnih zahtev pri delovni zavzetosti učiteljev
Marjeta Žagar Rupar, Cirila Peklaj in Eva Boštjančič

Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so delovne zahteve učiteljev povezane z delovno zavzetostjo. V raziskavi je sodelovalo 154 osnovnošolskih učiteljev (128 žensk in 26 moških) iz osmih slovenskih osnovnih šol. Povprečna starost učitelja je bila 43,00 leta (SD = 9,85), njihova delovna doba je v povprečju znašala 18,05 leta (SD = 11,46). Udeleženci so izpolnili lestvico učiteljeve delovne zavzetosti (Klassen, Yerdelen in Durksen 2013) in vprašalnik o delovnih zahtevah. Rezultati so pokazali, da so ženske v odnosu do učencev bolj socialno zavzete. S socialno zavzetostjo v odnosu do učencev je pozitivno povezana učiteljeva starost. Obstajajo pa tudi razlike v učiteljevem občutku delovne zavzetosti glede na stopnjo poučevanja in opravljanje razredniškega dela. Učiteljeva delovna zavzetost je negativno povezana s številom otrok, ki jih na teden poučuje. Raziskava daje učiteljem in ravnateljem šol pomembne podatke o dejavnikih, ki bi jih bilo treba upoštevati, če hočemo povečati samoučinkovitost, delovno zavzetost učiteljev ter s tem kakovost poučevanja.
Ključne besede: delovna zavzetost, delovne zahteve, osnovnošolski učitelji, vodenje
Vodenje 1|2018: 5–22

Kriteriji in kazalniki za ocenjevanje delovne uspešnosti učiteljev in vzgojiteljev
Samo Repolusk, Mateja Hovnik, Gordana Konečnik, Karolina Livk in Rok Pekolj

Ocenjevanje delovne uspešnosti učiteljev in vzgojiteljev v Sloveniji, opredeljeno z Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, odpira vsaj dva večja izziva: bolj smiselno implementacijo elementov in kriterijev delovne uspešnosti iz Uredbe, kot je to udejanjeno v trenutni praksi, in ugotovitve Ministrstva za pravosodje in javno upravo v letih 2011 in 2012, da je v javnem sektorju od 50 pa tudi do več kot 80 odstotkov javnih uslužbencev ocenjenih z nadpovprečno oceno. V~prispevku bomo uvodoma predstavili ustrezno zakonodajo s tega področja, nekatere ugotovitve domačih in tujih avtorjev, ki se ukvarjajo s problematiko ocenjevanja delovne uspešnosti v vzgoji in izobraževanju po letu 2008, ter analizo nekaterih obstoječih praks. Na podlagi obravnavanih virov in lastnih delovnih izkušenj na področjih predšolske vzgoje, osnovnošolskega, srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja bomo predstavili predlog za model ocenjevanja delovne uspešnosti, ki lahko pomaga preseči uvodoma predstavljene probleme. Predlagani model vsebuje izčrpen nabor podkriterijev za opis posameznih kriterijev po elementih delovne uspešnosti, točkovno vrednotenje in kazalnike za posamezne kriterije ter predlog za računanje obtežene ocene delovne uspešnosti. Preizkusili smo ga na vzorcu 21 zaposlenih v dveh javnih vrtcih, pri čemer smo na podlagi vprašalnika za ravnatelje pridobili tudi nekatere povratne informacije o njegovih prednostih in omejitvah v primerjavi z obstoječimi praksami. Rezultati so potrdili naša pričakovanja, in sicer da je ocenjevanje delovne uspešnosti po predlaganem modelu lažje in preglednejše, prav tako pa je porazdelitev ocen realnejša.
Ključne besede: delovna uspešnost, ocenjevanje zaposlenih, kriteriji delovne uspešnosti, učitelji, vzgojitelji
Vodenje 1|2018: 23–51

Kultura zavzetih inovatorjev 3 × 12
Petra Grajžl

Inovativnost zaposlenih in kako jo spodbujati? Inovativnost se ne zgodi sama od sebe. Vodstvo mora v organizaciji vzpostaviti idealno organizacijsko kulturo, ki je predpogoj za večjo zavzetost zaposlenih. Hkrati mora sistematično izvajati dejavnosti, ki pripomorejo k temu. Zavzeti zaposleni namreč ustvarjajo in uresničijo več idej. V metaforičnem pomenu je organizacijska kultura njiva, na katero posejemo semena (zavzeti zaposleni), ideje pa so plodovi, ki na njej zrastejo. V prispevku bom obravnavala sistem dela z zaposlenimi, s pomočjo katerega lahko vsaka organizacija vzpostavi idealno organizacijsko kulturo, poveča zavzetost in inovativnost zaposlenih ter izboljša rezultate poslovanja. Sistem dela z zaposlenimi Kultura zavzetih inovatorjev 3 × 12 temelji na raziskavi, preučevanju literature in dolgoletni praksi ter je preverjen na primeru Komunale Brežice, ki je dobitnica številnih priznanj in najbolj inovativno komunalno podjetje pri nas. Sestavljen je iz treh stebrov: idealna organizacijska kultura, zavzetost zaposlenih, sistematično spodbujanje idej. Sistem je bil razglašen za najboljši projekt, pri katerem odkrivajo in nagrajujejo dobre in učinkovite prakse ravnanja z ljudmi pri delu, HRM projekt 2017 v Sloveniji.
Ključne besede:
idealna organizacijska kultura, zavzetost, sistematično spodbujanje idej
Vodenje 1|2018: 53–81

Izmenjave

Model vzpostavljanja sodelovalne skupnosti na šoli
Monika Šimenc Vatovani

Namen prispevka je predstaviti model vzpostavljanja sodelovalne skupnosti, ki je strokovnim delavcem na osnovni šoli omogočil avtonomno vodenje procesa vzpostavitve, spremljanja in izboljševanja spremembe. Praksa in analize navajajo različne pomanjkljivosti pri spreminjanju šolskih praks, ki izhajajo predvsem iz tega, da se učitelji kot akterji sprememb ne čutijo odgovorni zanje. Na šoli, kjer delujem, smo v longitudinalni raziskavi preko vpeljevanja in spremljanja vzgojnega načrta vzpostavljali sodelovalno skupnost. S pomočjo rezultatov akcijske raziskave smo ugotavljali, katere konkretne dejavnosti so učinkovite. Oblikovali smo model, ki poteka v osmih fazah. Za uspešen potek procesa spreminjanja šolske prakse je ključno in nujno sodelovanje. Ob ustrezni motivaciji skupnosti in upoštevanju posebnosti šol je model v procesu vpeljevanja sprememb prenosljiv tudi na druge šole.
Ključne besede: vodenje procesa spreminjanje šolske prakse, vloge deležnikov, model vzpostavljanja sodelovalne skupnosti
Vodenje 1|2018: 83–97

Interesne dejavnosti in obvezne izbirne vsebine kot promocija šole ter izziv za dijake in učitelje
Jože Bogataj, Silvija Hajdinjak Prendl in Tatjana Novak

Interesne dejavnosti in obvezne izbirne vsebine so sestavni del predmetnikov izobraževalnih programov gimnazij ter srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Vsebujejo obvezni del in dejavnosti, ki jih dijaki lahko prosto izberejo sami. V srednjih strokovnih programih je v času šolanja interesnim dejavnostim namenjenih 352 ur, v gimnazijah 300, v srednjih poklicnih programih 160, v programih poklicno-tehniškega izobraževanja in nižjega poklicnega izobraževanja pa 96. Prispevek na primeru treh srednjih šol opredeljuje vlogo interesnih dejavnosti in obveznih izbirnih vsebin z vidika promocije šole ter kaj te pomenijo za dijake, starše in~učitelje. Za šole, sodelujoče v raziskavi, smo prikazali posnetek stanja z navedenimi dejavnostmi, ki jih izvajajo šole. Ker nas je zanimalo, kako te dejavnosti vplivajo na predstavitev šole, smo anketirali dijake in opravili intervjuje z učitelji in starši. Raziskava je~pokazala, da so interesne dejavnosti in obvezne izbirne vsebine pomemben del izobraževalnega programa, ki dijakom omogoča, da razvijajo veščine in spretnosti ter se dodatno neformalno izobražujejo, obenem pa šoli ponuja možnost, da izvaja tudi tiste dejavnosti in vsebine, za katere meni, da pripomorejo k promociji za vpis bodočih dijakov.
Ključne besede:
vodenje, interesne dejavnosti in obvezne izbirne vsebine, srednje strokovne šole in gimnazije, promocija
Vodenje 1|2018: 99–123