Ravnateljevanje je ustvarjanje vizije
Vladimir Korošec
Vodenje 3|2017: 3–5
Pogledi na vodenje
Vodenje kariere ravnateljev
Tatjana Ažman, Mihaela Zavašnik Arčnik, Lea Avguštin, Polona Peček in Miha Lovšin
Pričujoči članek predstavlja temeljno teoretsko izhodišče za opolnomočenje ravnateljev za vodenje kariere v okviru storitev vseživljenjske karierne orientacije. Izhajamo iz predpostavke, da lahko prav s sistematičnim spodbujanjem kariere ravnateljev največ prispevamo h konkretizaciji koncepta vseživljenjske karierne orientacije na vseh ravneh. V članku opredelimo ključne pojme, predstavimo pregled nacionalnih in mednarodnih dokumentov ter sistemske ureditve vseživljenjske karierne orientacije, pregled novejših tujih in domačih raziskav in pregled dosedanjih programov in projektov Šole za ravnatelje, ki se navezujejo na koncept vodenja kariere. Ključne ugotovitve članka so, da v Sloveniji na organizacijski ravni že obstajajo elementi in mehanizmi vodenja kariere ravnateljev, ki pa na sistemski in izvedbeni ravni niso celovito urejeni. Nekateri slovenski dokumenti in obstoječi programi Šole za ravnatelje, ki so predstavljeni v članku, predstavljajo solidno osnovo za sistematično ureditev področja vodenja kariere ravnateljev.
Ključne besede: kariera, vodenje kariere, ravnatelj, vseživljenjska karierna orientacija
Vodenje 3|2017: 7–35
Načrtovanje profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v osnovnih šolah
Justina Erčulj in Branka Vodopivec
V članku predstavljamo načrtovanje profesionalnega razvoja strokovnih delavcev na osnovnih šolah. Proučili in raziskali smo prakso načrtovanja in ravnateljevo vlogo pri načrtovanju razvoja strokovnih delavcev. V raziskavo smo zajeli vse ravnatelje slovenskih osnovnih šol. Pokazala je, da je praksa načrtovanja profesionalnega razvoja različna. Ravnatelji se zavedajo pomembnosti povezanosti med profesionalnim razvojem strokovnih delavcev in razvojem šole in kot osnovo za načrtovanje profesionalnega razvoja izvajajo nekatere oblike evalvacije. Pomanjkljivosti pri načrtovanju, ki sta se nakazali z našo raziskavo, sta pomanjkanje znanj in veščin ravnateljev na področju načinov, kako profesionalni razvoj strokovnih delavcev povezati in uskladiti s potrebami šole kot celote, ter nesistematično spremljanje učinkov profesionalnega razvoja na delo z učenci.
Ključne besede: profesionalni razvoj, osnovna šola, načrtovanje, ravnatelji, učitelji
Vodenje 3|2017: 37–52
Posodobitev Strategije razvoja VSŠ ŠC Kranj kot razvojna naloga
Lidija Grmek Zupanc, Tomaž Aljaž, Gabrijela Krajnc in Branka Jarc Kovačič
Šolski center Kranj (ŠC Kranj) je nastal z združitvijo Tehniškega šolskega centra Kranj in Ekonomsko-storitvenega izobraževalnega centra Kranj (brez ekonomske gimnazije). Znotraj centra deluje pet organizacijskih enot, med katerimi pomembno vlogo igra Višja strokovna šola (VSŠ), saj po številu udeležencev izobraževanja sodi med največje višje šole v Sloveniji. Združitev je zahtevala številne spremembe, predvsem pa se je pokazala potreba po analizi trenutnega stanja in iz tega nujno potrebnih strateških usmeritev. Že leta 2013 je bila ustanovljena delovna skupina za strateške usmeritve, ki je pripravila strategijo razvoja in jo leta 2014 formalizirala. Kasneje je prišlo do številnih sprememb, zato je bilo treba strategijo razvoja posodobiti. Namen prispevka je prikazati postopek nadgradnje strateškega dokumenta, tako s stališča pridobivanja ustreznih podatkov za oblikovanje strateških ciljev in vizije kot tudi način usklajevanja med internimi deležniki ŠC Kranj, cilj pa je pravzaprav globlji in tehtnejši razmislek o pripravi strateških dokumentov na šoli.
Ključne besede: strategija razvoja, višja strokovna šola, teorija omejitev, strateški cilji, analiza konkurence
Vodenje 3|2017: 53–65
Izmenjave
Notranja revizija financiranja javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda
Tatjana Horvat
Osredotočili smo se na študijo enega primera notranje revizije financiranja javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda, v našem primeru vrtca. Študija primera bo potekala v skladu z revizijskimi metodami po korakih notranje revizije, in sicer: načrtovanje revizije, izvedba revizije, priprava priporočil poslovodstvu in spremljanje izvedbe priporočil notranje revizije pri poslovodstvu. Predmet notranje revizije je financiranje dejavnosti javnega vrtca v tistem delu, ki se nanaša na usklajenost financiranja dejavnosti z zunanjimi pravnimi in notranjimi poslovno-organizacijskimi predpisi v določenem proračunskem letu. Ugotovitve študije primera bodo ravnatelju javnega vzgojno-izobraževanega zavoda in notranjemu revizorju v pomoč pri spoznavanju in razumevanju delovanja celotnega javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v kontekstu dejavnosti, ki potekajo v posameznih fazah financiranja.
Ključne besede: notranja revizija, proces financiranja, denarna sredstva
Vodenje 3|2017: 67–82
Vpliv zakonodaje na vsebinsko ustreznost finančnih načrtov osnovnih šol
Bernardka Žvorc
Finančni načrt je akt osnovne šole, v katerem finančno ovrednotio cilje in naloge za naslednje leto. Pripravi ga računovodja skupaj z ravnateljem. Raziskovalni problem je v naši raziskovalni in izkustveni ugotovitvi, da osnovne šole kot javni vzgojno-izobraževalni zavodi ne pripravljajo vsebinsko ustreznih finančnih načrtov. Na vsebino finančnega načrta najbolj vplivajo določbe različnih predpisov, kot so zakoni, pravilniki in navodila. Zato smo z raziskavo želeli ugotoviti, ali so zakoni, pravilniki in navodila, ki opredeljujejo finančne načrte, dovolj razumljivi. Vanjo smo vključili vse osnovne šole v Sloveniji; izvedli smo jo z anketo, ki smo jo poslali računovodjem vseh osnovnih šol. Na anketo so odgovorili na okoli tretjini osnovnih šol, in to je bil vzorec naše raziskave. Kot metodo raziskovanja smo uporabili t-preizkus za neodvisna vzorca. Ugotovili smo šibko pozitivno povezanost med oceno o razumljivosti zakonov, pravilnikov in navodil ter vsebinsko ustreznostjo finančnih načrtov. Naše priporočilo je, da bi bilo treba navodila za vsebino finančnih načrtov za osnovne šole pripraviti na sistemski ravni.
Ključne besede: finančni načrt, zakonodaja, osnovna šola
Vodenje 3|2017: 83–97
Preoblikovanje razredne učilnice v inkluziven učni prostor
Sanja Prosen in Majda Cencič
Fizični ali grajeni učni prostor je eden izmed elementov učnega okolja, ki ima pomemben vpliv na delo učiteljev in učencev, pa tudi na njihovo počutje, zdravje, motivacijo in učne rezultate. Ker imamo v razredih različne skupine učencev z raznolikimi potrebami in pričakovanji, mora biti, glede na inkluzivno pedagoško paradigmo, tudi fizično ali grajeno učno okolje prilagojeno raznolikim potrebam in pričakovanjem uporabnikov. Pri tem izpostavljamo nekaj načel za oblikovanje inkluzivnega fizičnega prostora matične učilnice, in to so: spodbujanje neodvisnosti in samostojnosti, raznolikost in stimulativnost, veččutnost, interesna prepletenost, fleksibilnost, interaktivnost, personalizacija, predvidljivost, varnost ter trajnostna in ekološka naravnanost. Predstavljamo tudi nekatere predloge za oblikovanje učilnice, prilagojene za določene skupine učencev, npr. za gibalno ovirane, za učence z okvaro vida, za gluhe in naglušne, za učence z motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo, za učence z motnjami avtističnega spektra ter za učence iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij.
Ključne besede: učno okolje, fizični ali grajeni učni prostor, inkluzivna učilnica
Vodenje 3|2017: 99–116
Intervju
Intervju z Justino Erčulj, dobitnico nagrade za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih
Polona Peček in Eva Valant
Vodenje 3|2017: 117–121
