Uvodnik
Mihaela Zavašnik Arčnik in Polona Peček
Vodenje 2|2017: 3–4
O projektu Lead Career, Erasmus+
Mihaela Zavašnik Arčnik
Sestavek prinaša splošen pregled projekta Lead Career v okviru programa Erasmus+. Pojasnjuje glavno idejo, namene in cilje, izhajajoče iz povzetka predhodne raziskave, češ da v mnogih javnih zavodih navadno ni nedvoumnih določb za karierni razvoj zaposlenih in da je zagotavljanje dobrih kariernih priložnosti ena ključnih praks, ki vplivajo na uspešnost organizacije. Poleg tega v članku razložimo, kaj mislimo v projektu s krepitvijo zmožnosti. V vsem sestavku popisujemo izvajanje projekta in predstavljamo intelektualna spoznanja. Članek obravnava tudi vpliv projekta in predvidi nekaj smernic za prihodnost.
Ključne besede: razvoj kariere, kariera, učitelj, ravnatelj
Vodenje 2|2017: 5–13
Bistvo razmišljanja o karieri 21. stoletja
Marija Turnšek Mikačić
Nova kariera je proces, ki ga vodi oseba sama, ne organizacija. Sestavljena je iz vseh njenih različnih izkušenj na področju izobraževanja, usposabljanja, dela v različnih organizacijah, sprememb na poklicnem področju itd. Vsaka nova kariera posameznika se ne odvija nujno v isti organizaciji, kot se je predhodna. Posameznik si želi lastne poklicne izbire ter iskanje samouresničenja, ko poenoti in poveže elemente svojih sposobnosti in posebnosti, ki vplivajo na njegovo življenje. Merilo za uspeh je notranji (psihološki) in ne zunanji uspeh. Karierna pot je zaporedje kariernih dogodkov. Razteza se skozi celotno posameznikovo delovno obdobje. Kar se zgodi v enem letu ali ob enem od dogodkov, je le majhen košček mozaika na bogati karierni poti. Uspešnost kariere je odvisna od posameznika. Ker bo nova kariera pomenila vse bolj stalen proces učenja, bodo osebe, ki se učijo, vse bolj razvijale lastna znanja in bodo bolj prilagodljive. Začetek zanimanja za zaposlene in proučevanje njihovega vedenja sta tesno povezana s povečevanjem organizacijske učinkovitosti in uspešnosti, s tem, kaj ljudje delajo v organizaciji in kako to vedenje vpliva na njeno uspešnost. Strateški pomen pridobivajo kadrovski viri; človek s svojimi zmožnostmi je postal najpomembnejši vir in zaposleni so najpomembnejše premoženje, ki ga ima organizacija. V bistvu gre za povezovanje razvoja zaposlenih s strateškim vodenjem organizacije. Proces kariernega menedžmenta je mogoče natančneje opredeliti kot karierni samomenedžment, ki je sestavljen iz strategije individualnega vedenja (karierno izboljšanje položaja, učenje novih spretnosti) ali skupnih ukrepov v sodelovanju z drugo osebo (npr. mentorski odnos, sodelovanje v kariernem svetovanju), vedenj, ki zagotavljajo pozitivne vplive (npr. samopromocija). Vsak posameznik stremi k rasti, k osebnemu razvoju. Svoj osebni razvoj vsakdo načrtuje zase. Da bi dosegel zastavljeni cilj rasti, si naredi tudi načrt, s katerim ga bo dosegel.
Ključne besede: kariera, novi pogledi na kariero, modeli razvoja, karierni samomenedžment, karierni načrt
Vodenje 2|2017: 15–29
Karierna orientacija kot medsektorska razsežnost upravljanja človeških virov v šolah
Markus Ammann in Werner Mauersberg
Pojem karierne orientacije so kot pomembno temo v zadnjih letih prepoznale najrazličnejše organizacije. Tudi EU ji je namenila številne programe kot prizadevanje za zagotavljanje opore ljudem pri novih izzivih, ki se pojavljajo v našem nenehno spreminjajočem se svetu. Izobraževalni sektor se mora z vsemi deležniki spoprijeti z novimi izzivi, zato lahko z izvajanjem karierne orientacije pridobi na raznih ravneh. V šolskih okvirih jo lahko uporabi kot orodje za upravljanje kadrov in organizacije. Karierna orientacija je v oporo tako učiteljem pri odločanju, ki vpliva na njihovo kariero in življenje, kakor tudi vodjam šole pri skrbi za zaposlene.
Ključne besede: karierna orientacija, razvoj šol, razvoj človeških virov, upravljanje človeških virov, vodenje
Vodenje 2|2017: 31–52
Delo Evropske mreže za politike v vseživljenjski karierni orientaciji
Miha Lovšin in Tatjana Ažman
V članku je predstavljeno delovanje Evropske mreže za politike v vseživljenjski karierni orientaciji (ELGPN), ki je delovala od leta 2007 do leta 2015 in bistveno prispevala k spodbujanju ozaveščanja o pomembnosti vseživljenjske karierne orientacije v vseh državah EU in širše. V prvem delu so po viru iz leta 2015 povzeti njeno delovanje in rezultati dela. V ta okvir je bil umeščen projekt programa Erasmus+, katerega namen je bil zasnova kurikula za krepitev zmožnosti strokovnih delavcev za karierni razvoj. Ta kurikul pomeni velik korak k uresničevanju priporočil EU na področju vseživljenjske karierne orientacije.
Ključne besede: ELGPN, vseživljenjska karierna orientacija, karierna politika, kurikul za krepitev zmožnosti strokovnih delavcev za karierni razvoj, Erasmus+
Vodenje 2|2017: 53–66
Izvajanje konceptov Evropske mreže za politike v vseživljenjski karierni orientaciji v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji
Tatjana Ažman in Miha Lovšin
V sestavku prinašamo pregled dela, ki temelji na delovanju Evropske mreže za politike v vseživljenjski karierni orientaciji (ELGPN). Predstavljamo spoznanja iz dela, ki je bilo opravljeno v zvezi s politikami, raziskovanjem in programi vseživljenjske karierne orientacije na področju izobraževanja v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji.
Ključne besede: ELGPN, vseživljenjska karierna orientacija, Avstrija, Hrvaška, Slovenija
Vodenje 2|2017: 67–82
Priporočila za oblikovalce politik
Markus Ammann idr.
Obravnavana priporočila za oblikovalce politik tvorijo Intelektualna spoznanja (IS) 4 projekta Lead Career v okviru programa Erasmus+. Temeljijo na treh prejšnjih sklopih spoznanj: Primerjalna študija (IS1), Kurikul (IS2) in Izobraževalno gradivo s primeri aktivnosti (IO3). Pred več kot desetletjem je EU skupaj z drugimi organizacijami prepoznala pomen karierne orientacije. Razne programe, ki to idejo razvijajo, organizirajo na različnih ravneh, tudi ravni Evropskega sveta in Evropskega parlamenta. Leta 2007 se je prizadevanjem pridružila Evropska mreža za politike v vseživljenjski karierni orientaciji (ELGPN). Njen namen je bil pomagati državam članicam in Evropski komisiji pri razvijanju vseevropskega sodelovanja pri vseživljenjski orientaciji v sektorju izobraževanja in zaposlovanja. Vprašanje karierne orientacije je pomembno na številnih področjih in za razne poklice v vseh obdobjih kariere. Gre za način spopadanja z izzivi, ki se v spreminjajočem se svetu na novo pojavljajo. Loteva se perečih vprašanj, kot so nezaposlenost mladih, zaposleni, ki želijo spremeniti poklic ali najti nove ali drugačne načine ravnanja z raznimi izzivi v življenju. Priporočila v članku načenjajo omenjena ključna vprašaja in spodbujajo izvajanje kurikula Učitelj sem – ustvarjam svojo kariero na naddržavni kot tudi državni ravni, ravni organizacije in posameznika. Namen priporočil je prepričati oblikovalce politik s teh različnih ravni k zavzemanju za spremembe v zvezi s politikami karierne orientacije in k ukrepom za izvajanje kurikula. V glavnem delu sestavka opisujemo možnosti uporabe kurikula za različne ključne deležnike. Obravnavamo tudi relevantna vprašanja, povezana z domnevami deležnikov, z vplivi na deležnike in njihovimi vlogami, pa tudi posledice vprašanj. Priporočila so organizirana v štiri poglavja: Abstrakt kurikula, Namen kurikula, Vsebina kurikula, Deležniki in Možni uporabniki kurikula.
Ključne besede: politike, priporočila, razvoj kariere, kurikul
Vodenje 2|2017: 83–95
Izobraževalno gradivo s primeri aktivnosti
Markus Ammann idr.
Opisana Intelektualna spoznanja (IS3) so namenjena krepitvi znanja in veščin za karierni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Analize državnih in mednarodnih politik, strategij in dokumentov (IS1) so pripeljale do sklepa, da ni sistematičnega razvijanja kapacitet za razvoj kariere učiteljev. Za zapolnitev obstoječe vrzeli smo oblikovali kurikul za karierni razvoj učiteljev (IS2). Ciljna skupina kurikula so strokovni delavci od predšolskih učiteljev do ravnateljev in drugih vzgojno-izobraževalnih delavcev. Glavni namen je spodbosti in motivirati udeležence, da uporabijo teoretično in praktično znanje o razvoju kariere sebi v dobro. Vse strokovne delavce spodbujamo, da svojim učence zagotavljajo informacije o pomembnosti razvoja kariere, da jih motivirajo k oblikovanju in načrtovanju lastne poklicne poti zgodaj in sistematično. Izobraževalno gradivo je mišljeno kot pomoč pri izvedbi kurikula.
Ključne besede: LeadCareer, moduli, izobraževalno gradivo, primeri aktivnosti
Vodenje 2|2017: 97–112
Izobraževanje o razvoju kariere vzgojno-izobraževalnih delavcev: prikaz prvega modula kurikuluma
Vesna Ivasović, Inga Seme Stojnović in Alma Rovis Brandić
V sodobnih razmerah življenja in dela, ki jih zaznamujejo hitre spremembe, se je izjemno pomembno dejavno ukvarjati z načrtovanjem in razvijanjem kariere. Izobraževanje na tem področju lahko vodi do ugodnih premikov v razvoju kariere vzgojno-izobraževalnih delavcev, večje podpore ravnateljev, njihovega boljšega pregleda nad bistvom načrtovanja razvoja ustanov, in s tem do večje kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa. Predstavili bomo delavnice iz prvega modul kurikula za razvoj kariere, ki smo jih izpeljali z vzgojno-izobraževalnimi delavci in ravnatelji otroških vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Zagrebu in Splitu.
Ključne besede: razvoj kariere, delavci v vzgoji in izobraževanju, delavnice
Vodenje 2|2017: 113–122
Kurikul za karierni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju
Markus Ammann idr.
Kurikul ima obliko Intelektualnih spoznanj 2 (IS2) projekta. Sestavlja ga pet modulov, ki zajemajo 21 osnovnih kariernih kompetenc, ki so v oporo posameznikom pri lastnem upravljanju kariere. Za vsak modul so opisani nameni, teme in pričakovani izidi, na koncu dokumenta pa so navedena še priporočila za vodje usposabljanj. Kurikul bi lahko bil koristen za vse na izobraževalnem področju, ki želijo namensko razvijati svoje karierne kompetence. Posebej se nanaša na ravnatelje kot vodje, soodgovorne za razvoj kariere strokovnih delavcev.
Ključne besede: strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju, kariera, karierna orientacija, razvoj kariere, karierne kompetence, kurikul
Vodenje 2|2017: 123–133
Razvoj evropskih programov sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja
ter učinki teh dejavnosti
Neža Pajnič, Andreja Lenc in Urška Šraj
Erasmus+ je program Evropske unije (EU) na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa, ki izhaja iz tridesetletne tradicije in katerega namen je krepitev sistemov izobraževanja v Evropi. V prispevku predstavljamo zgodovinsko ozadje nastanka programov EU ter možnosti in priložnosti za šole, s poudarkom na pripravi projektov evropskega sodelovanja – ključni ukrep 2. Izpostavimo ključne faze projektnega upravljanja, ki so izredno pomembne za uspešno izvedbo projekta in prepoznavanje njegovih učinkov. V zaključnem delu prispevka se osredotočimo na učinke, ki jih mednarodno sodelovanje prinaša osnovnim in srednji šolam. Predstavljamo izsledke študij, s katerimi smo proučevali učinke in ki smo jih v centru opravili v letih 2013 in 2017. Rezultati kažejo, da sodelovanje v projektih EU pozitivno vpliva tako na šolo kot na delo učiteljev in učence/dijake. Največje premike na šolah smo zaznali v izboljšani klimi v organizaciji, pri profesionalnem razvoju učiteljev, povečali sta se motivacija in samozavest učencev/dijakov. Da bi bili učinki večji, sta nujno potrebni podpora vodstva in kontinuirana vključenost šole v tovrstne mednarodne projekte.
Ključne besede: program Erasmus+, izobraževanje in usposabljanje, mednarodno sodelovanje, učinki, osnovne in srednje šole
Vodenje 2|2017: 135–158
