Sistematično spodbujanje, spremljanje in preverjanje vsepredmetnih veščin v mednarodnem projektu Spremljanje vsepredmetnih veščin
Tanja Rupnik Vec in Amela Sambolić Beganović
Za uspešno delovanje v različnih življenjskih situacijah potrebujemo veščine sodelovanja, komuniciranja, argumentiranja, reševanja problemov, odločanja, ustvarjalnosti in druge. V strokovni literaturi s~področja vzgoje in izobraževanja so jih poimenovali različno, kot veščine 21. stoletja, temeljne veščine, vsepredmetne veščine ali prečne oziroma transverzalne veščine, saj so temelj učinkovitega delovanja v svetu in jih v različnih kombinacijah terja prav vsaka problemska situacija. Pa vendar jih pogosto prezremo in v središče poučevanja postavljamo vsebine predmetov. Kako učence spodbuditi k sistematičnemu učenju vsepredmetnih veščin? Kako jih v procesu sistematičnega in samouravnavajočega učenja veščin učinkovito podpreti? Kako te veščine spremljati in vrednotiti? Ta in podobna vprašanja zastavlja mednarodni projekt Preverjanje vsepredmetnih veščin (ATS 2020: Assesment of Transversal Skills). Učitelji, ki sodelu- jejo v njem, se osredotočajo na spodbujanje razvoja izbranih vsepred- metnih veščin z uporabo digitalnih tehnologij in formativnega spremljanja. V prvem delu prispevka bomo primerjalno analizirali nekatere modele vsepredmetnih veščin in pojasnili model, oblikovan v projektu ATS 2020, v drugem pa bomo pojasnili temeljne cilje projekta ter teoretska izhodišča, na katerih temelji razvojno delo.
Ključne besede: vsepredmetne veščine, formativno spremljanje, avtentični pouk, samouravnavanje
Vodenje 3|2016: 7–21
Stališča vodstvenih delavcev do uvajanja prvega tujega jezika v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole
Tilen Smajla in Eva Podovšovnik Axelsson
V prispevku predstavljamo rezultate raziskave o stališčih vodstvenih delavcev javnih osnovnih šol do uvajanja prvega tujega jezika (TJ 1) v 2. razred, ki je potekalo v šolskem letu 2014/2015. Postavili smo dve raziskovalni vprašanji, in sicer ali se stališče do omenjene teme spremeni glede na naziv in glede na starost udeležencev v raziskavi. Izračuni analize variance so pokazali, da so statistično značilne razlike v stališčih do uvajanja TJ 1 glede na naziv pri treh trditvah, in sicer pri trditvi 9 (»Najprimernejši/-a učitelj/-ica za poučevanje tujega jezika v zgodnjem obdobju je predmetni/-a učitelj/-ica tujega jezika, npr. anglist/-ka.«), 15 (»Učitelji, ki ne poučujejo tujega jezika, so naklonjeni uvajanju TJ 1 v 1. VIO.«) ter pri trditvi 16 (»Starši otrok v 1. VIO so v glavnem naklonjeni uvajanju tujega jezika med obvezne predmete.«). Statistične analize niso pokazale značilnih razlik v stališčih glede na starost udeležencev.
Ključne besede: CLIL, naziv, prvi tuji jezik, ravnatelj, učenje in poučevanje tujega jezika v otroštvu
Vodenje 3|2016: 23–40
Delo tujih učiteljev na Gimnaziji Novo mesto
Maja Hren
V članku bomo predstavili delo s tujima učiteljema angleškega jezika na Gimnaziji Novo mesto, in sicer organizacijo dela, ki poteka na različne načine, v razredu, individualno s posamezniki ali v manjših skupinah, v dramski skupini, in drugo sodelovanje z njima. V članek smo vključili učno pripravo ure s tujim učiteljem, pričevanja dijakov o doživljanju tovrstnega dela in pogled tujih učiteljev na življenje v Sloveniji.
Ključne besede: tuji učitelj, angleščina, metode dela, inovativno učno okolje, medkulturnost
Vodenje 3|2016: 41–51
Uvajanje in udejanjanje inovativnega pedagoškega pristopa – koncepta odprtega vzgojno-učnega okolja kot izziv sodobnega časa
Eva Pori in Andreja Klopčič Hološević
Prispevek obravnava prednosti uvajanja in izvajanja gozdne pedagogike v vrtcu, ki izpostavlja gozd kot idealno vzgojno-učno in spodbudno naravno okolje. Bivanje v naravi otroku omogoča, da kar najbolje razvije svoja znanja, veščine in pridobi nove izkušnje, ter mu ponuja ustrezne izzive za celostni (psihosocialni, fizični in kognitivni) razvoj. Na praktičnem primeru uvajanja programa Gozd v objemu v Vrtcu Črnuče prikazuje pozitivne ugotovitve, do katerih smo prišli pri uvajanju sprememb in uresničevanju inovativnega pedagoškega pristopa, ki ga razvijamo v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo. Navajamo osnovna izhodišča za uvajanje pedagoškega modela in smernice, nastale na~podlagi našega dosedanjega dela na področju gozdne pedagogike, ki~jih bodo strokovni delavci lahko uporabili pri svojem delu.
Ključne besede: predšolski otrok, gozd, projekt Gozd v objemu
Vodenje 3|2016: 53–68
Sodobni avtorski didaktični pristop k poučevanju učencev v prvem triletju osnovnošolskega izobraževanja
Mojiceja Podgoršek
V obstoječi šolski praksi učenci za pridobivanje znanja in različne šolske dejavnosti potrebujejo čedalje več uvodne motivacije, učitelji pa pri svojem delu čedalje bolj izgorevajo. Naš izobraževalni sistem namreč s predpisi, ki ščitijo učence pred učiteljevim učinkovitim preverjanjem znanja, v resnici podpira njihovo pasivnost in povečuje učiteljevo odgovornost za njihov učni uspeh. Da bi to spremenili, moramo rešitve iskati v spremenjeni praksi poučevanja, v kateri tako učitelj kot učenec prepoznata prednosti drugačnega pristopa k usvajanju novega znanja. V prispevku predstavljam sodobni avtorski didaktični pristop k poučevanju, ki temelji na osebni odgovornosti učenca pri pridobivanju novega znanja, aktivnem, izkustvenem in v učenca usmerjenem raziskovalnem pouku, katerega značilnost je integracija pridobljenega znanja. Za namen naše raziskave smo z učiteljicami tretjih razredov pripravili učne ure, ki smo jih izvajali kot medpredmetno povezovalne in so temeljile na branju in pripovedovanju izbranih pravljic, povezanih s tematiko, ki jo predpisujejo učni načrti za posamezna predmetna področja. Literarno estetsko doživetje smo uporabili kot podlago za pridobivanje stvarnega znanja in z eksperimentalno raziskovalno metodo potrdili, da učenci v tretjem razredu osnovnošolskega izobraževanja lahko samostojno raziskujejo, pridobivajo in usvajajo novo znanje. Rezultati raziskave so na podlagi statističnih izračunov pokazali, da z avtorskim didaktičnim pristopom k poučevanju povečujemo motivacijo in razvijanje trajnega zanimanja za branje leposlovja in strokovnih besedil kot sredstva učenja. Hkrati pa povečujemo učenčevo ustvarjalnost pri obravnavi umetnostnih in neumetnostnih besedil ter stvarno znanje s področja izbranega motiva.
Ključne besede: branje, pisanje, poučevanje, samostojnost, učenje, znanje
Vodenje 3|2016: 69–81
Z roko v roki do lastnega znanja
Lea Vernik
Učitelj vsak dan ustvarja pogoje in možnosti za pridobivanje znanja in pomaga učencem na njihovi učni poti. Cilj je ponuditi sodelovalno, aktivno in spodbudno učno okolje, kjer je učeči se sam ustvarjalec lastnega znanja. Namen članka je prikazati obravnavo učne vsebine ob upoštevanju vseh načel formativnosti, s podajanjem povratnih informacij, zbiranjem dokazov o napredku, samovrednotenjem in medvrstniškim vrednotenjem ter zaključnim ocenjevanjem. Predstavili bomo konkreten primer načrtovanja in izvedbe matematične vsebine v 1. razredu. Ob orisu odzivnosti učencev, upoštevanju stališča vodstva šole in staršev, torej vseh vpletenih v učni proces, bomo predstavili naše doživljanje opisanega načina dela. Gre za pogled treh učiteljic z več zornih kotov (dejstva – izvajanje, pozitivni oziroma negativni vidik izbranega načina dela, naši občutki, nove priložnosti); v obeh razredih, prvem in petem, smo se z omenjenim načinom dela srečali prvič.
Ključne besede: formativno spremljanje, sprotno vrednotenje, samoregulacija
Vodenje 3|2016: 83–96
S timskim sodelovanjem do uspešnega izboljšanja aktivne pozornosti
Danica Kaluža
V zadnjem času se pojavlja vedno več učencev z motnjami aktivne pozornosti. Po pogovoru s strokovnimi sodelavkami smo organizirale tim in si zastavile cilj spodbujati in usmerjati aktivno pozornost. Prizadevamo si, da bi učenci dlje časa vztrajali v aktivni pozornosti in~da bi pri izvajanju nalog delali manj napak. V timu smo sodelovale tako, da smo vsak teden načrtovale naloge in jih ovrednotile. V razredu sem dnevno izvajala najmanj dve vaji, ki se osredotočata na eno področje (motorika, branje, pisanje, govor in jezik, predstave), in to preko dveh učnih stilov (vidno, slušno). Umeščala sem jih v učne priprave za različne predmete in jih izvajala v različnih delih ure. Včasih je bila to uvodna motivacija, drugič sem se zanjo odločila med uro, kot sprostitev, ali ob koncu ure, lahko je šlo za vmesno gibalno dejavnost, za povečanje motivacije, za izvajanje nalog, povezanih s prednostno nalogo …
Ključne besede: pozornost, aktivna pozornost, načrtovanje, vrednotenje, izvajanje
Vodenje 3|2016: 97–109
- Kazalo, uvodnik ter povzetki v angleščini | PDF
