Inovativna učna okolja: priložnost in možnost za zaposlovanje (tudi) oseb s posebnimi potrebami
Erna Žgur
V prispevku predstavljamo uporabo inovativnih učnih okolij, ki povezujejo učence s posebnimi potrebami (UPP), šolo in obrtnike. Cirius Vipava razvija model učnih okolij, ki vključujejo značilnosti Vipavske doline. Učenci so vodeno vstopali v učni in delovni proces pri obrtnikih s področja vinarstva, kletarstva, sadjarstva, vinogradništva, trsničarstva, gostinstva. V raziskavi smo analizirali petinpetdeset vprašalnikov, na katere so odgovarjali učenci, mentorji in obrtniki. Rezultati testa hi-kvadrat in Spearmanovega korelacijskega koeficienta so pokazali, da so učenci, mentorji in obrtniki zadovoljni s potekom dela v novih učnih okoljih. Obrtniki so pripravljeni sodelovati tudi v prihodnje, ne glede na prilagoditev delovnega procesa. Učenci s posebnimi potrebami si želijo še več vključevanja v zunanje dejavnosti, v katerih so se uspešno preizkusili. Inovativna učna okolja so pokazala, da je vodeno zaposlovanje UPP mogoče in uspešno, saj se lahko učenci vključujejo v lokalno skupnost in povezujejo z njo in z obrtniki, širijo svojo socialno-povezovalno mrežo z okoljem, v katerem se šolajo in živijo. Učencem so nova učna okolja prinesla več praktičnih znanj in pozitivnih, tudi zaposlitvenih izkušenj.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, inovativno učno okolje, lokalni obrtniki
Vodenje 2|2016: 5–19
Dvojezično območje slovenske Istre kot inovativno učno okolje za izboljšanje ravni znanja italijanskega jezika pri osnovnošolcih
Mojca Kompara
Slovenska Istra je strateško območje, stičišče dveh pomembnih in raznolikih kultur in svetov, ki ga je v prihodnje treba zaščititi in mu zagotoviti vse možnosti za njuno kakovostno sobivanje in razvoj. V prispevku bomo predstavili diahroni in sinhroni položaj priljubljenosti, poznavanja in znanja italijanskega jezika v slovenski Istri, in sicer pri osnovnošolcih in srednješolcih; podatke smo pridobili na podlagi intervjujev z učitelji italijanskega jezika, pri srednješolcih na podlagi izvedene raziskave in maturitetnih rezultatov, pri odraslih pa na podlagi izvedene raziskave. Opozorili bomo na trenutni položaj italijanskega jezika v slovenski Istri in predlagali alternative togemu pedagoškemu procesu, zaprtemu učnemu okolju in klasičnemu načinu poučevanja. Ob pomoči inovativnega učnega okolja in modela Activity — dejavnost, ki temelji na trajnostnem učenju iz življenja za življenje, je mogoče spodbujati motivacijo učečih se za učenje italijanskega jezika in ohranjanje dvojezičnosti v slovenski Istri.
Ključne besede: dvojezičnost, slovenska Istra, italijanščina, osnovna šola, srednja šola
Vodenje 2|2016: 21–34
Inovativno učno okolje z vidika celostne vzgoje
Tadej Rifel
Čeprav je koncept celostne vzgoje lahko zelo splošen in neoprijemljiv, ga v prispevku zagovarjamo kot preplet telesne, duševne in duhovne dimenzije človeka. To za vzgojo predstavlja nenehen izziv, in sicer da v mladem človeku ne vidimo izključno le ene ali morda dveh dimenzij ter da šolska uspešnost vedno izhaja iz človekove sreče in zadovoljstva, ne pa nasprotno. V ta namen katoliške šole v Sloveniji ustvarjajo prostor, kjer učenci in dijaki uresničujejo svoje talente na številnih ravneh ter so uspešni na strokovnih, športnih, kulturnih in umetniških področjih. Poleg tega kažejo visoko raven empatije in odprtosti za religiozna vprašanja. Ključno vlogo pri tem igrajo vzgojitelji in učitelji, ki na številnih področjih ne nastopajo več samo v vlogi klasične pedagoške avtoritete, temveč tudi kot spodbujevalci in mentorji učencem in dijakom pri doseganju celostno zastavljenih ciljev. V prispevku bomo predstavili konkretne primere celostne vzgoje in izpostavili njene prednosti.
Ključne besede: celostna vzgoja, katoliška šola, uresničevanje talentov, pedagoška praksa, uspešnost
Vodenje 2|2016: 35–49
Medpredmetno poučevanje pravopisa: primer interaktivne timske učne ure
Beatrika Jernejc
Sodobni pouk temelji na kompetenčnem pristopu in integrativnem kurikulu, ki spodbuja sodelovalno poučevanje. Prispevek predstavlja različne vrste kurikularnih povezav in opisuje primer interaktivne timske učne ure od načrtovanj do evalvacije. V okviru projekta Obogateno učenje tujih jezikov (OUTJ) smo učiteljice slovenščine, nemščine in angleščine izvedle interaktivno timsko učno uro na temo male in velike začetnice. Dogovorile smo se za več kategorij male in velike začetnice. Ker pravopis med učenci ni najbolj priljubljen, smo učno uro zasnovale tako, da smo prevzele vlogo koordinatoric, poudarek pa je bil na skupinskem delu učencev in njihovi stalni aktivnosti. S primerjalno obravnavo v angleščini in nemščini so učenci svoje znanje povezali in nadgradili. Priprava dinamične učne ure zahteva veliko konstruktivnega sodelovanja učiteljev in dobro načrtovanje. Za učence ima številne prednosti: omogoči jim širši pogled na obravnavano snov, lažjo primerjavo, hitrejši priklic znanja, stalno miselno aktivnost, menjavo komunikacijskih vlog od aktivnega poslušalca do vloge učitelja.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, sodelovalno poučevanje, interaktivna timska učna ura, skupinsko delo, stalna aktivnost
Vodenje 2|2016: 51–68
Tablice pri pouku matematike kot inovativno učno okolje
Rok Lipnik
Na Gimnaziji Celje-Center sem v šolskem letu 2015/2016 postopno uvajal tablične računalnike iPad k pouku matematike. Začel sem z 32 tablicami, ki jih na podlagi zanimanja učitelja med redno uro uporabim zaradi inovativnega pristopa. Za tablične računalnike sva zadolžena dva učitelja matematike, ki vse ure z njimi tudi izvedeva, tako samostojno kot v paru ali v paru z učiteljem matematike v posameznem oddelku. S tabličnimi računalniki razvijam inovativno učno okolje in povečujem motivacijo, hkrati pa lažje spremljam napredek dijakov. Pri urah s tabličnimi računalniki se vloga učitelja in učenca spremeni, saj učitelj ni več v ospredju, kot je sicer značilno pri tradicionalnem pouku, učenec pa postane samostojen in potrebuje učitelja le za pomoč. Hkrati se spremeni videz učilnice, saj klasična razporeditev miz in stolov ni več potrebna niti zaželena. Predstavil bom značilne primere učnih ur s tablicami in ovrednotil tovrsten pouk.
Ključne besede: tablični računalnik, inovativno okolje, sodobni pristopi, motivacija
Vodenje 2|2016: 69–82
Inovativno učno okolje: naš izziv
Maja Mohorič Naglič in Darija Peternelj
Drugošolce sva vsak teden postavili v učno situacijo, ki jim je omogočala samostojno in skupinsko delo. Sledili sva učnim ciljem iz učnega načrta. Zasnova učne situacije je spodbujala zavzetost in omogočala sledenje učenčevi notranji motivaciji pri pridobivanju novega znanja. Razredni projekt sva zasnovali zato, da bi učencem ponudili nekaj novega. Prvotni cilj je bil razvijanje medsebojnega in medrazrednega sodelovanja ter pomoči. Pridobivanje novega znanja je bilo drugotni cilj, saj sva izhajali iz predpostavke, da se učenci želijo učiti ob vrstnikih in z njimi ter z različnimi mediji. Najin namen pa je bil vsebine in oblike dela prilagoditi posameznikovim zmožnostim. Priprava na tak način dela zahteva jasno opredelitev ciljev, dokončno pripravo vsebine in oblikovanje razumljivih navodil za delo. Timski pristop med učitelji je zato ključen. Zanimivo in široko področje, na katerem je bil najin namen učencem posredovati znanje, je bilo raziskovanje človeškega telesa. Temo sva razdelili na podteme — na procese, ki potekajo v telesu. Delo pri vsaki podtemi je~potekalo v enakem zaporedju. Učiteljici sva delo usmerjali in prilagajali, vodili učence, ki so imeli težave, jih spodbujali in opazovali. Tak način je poglobil najino profesionalno delo in razvoj v pedagoškem poklicu. Najpomembnejša ugotovitev in največja potrditev, da sva delo dobro zasnovali, je bila velika motivacija učencev za uresničevanje razrednega projekta, in to vsak teden. Ustvarjeno učno okolje sva poimenovali »inovativno učno okolje«, saj na šoli pouka sicer ne izvajamo na tak način.
Ključne besede: timsko delo, inovativno učno okolje, medsebojna pomoč
Vodenje 2|2016: 83–96
Načela daltonske pedagogike v praksi
Lina Faletič
Po obisku šole na Nizozemskem, kjer smo spoznali daltonsko pedagogiko, smo se odločili, da v naš pouk vključimo njena temeljna načela. Na pouk zdaj gledamo drugače. Hrup nas manj moti, saj ugotavljamo, da se učenci večino časa pogovarjajo o snovi. Pouk načrtujemo tako, da učenci prevzemajo odgovornost za dosežene rezultate. Obvestimo jih, kaj mora biti storjeno in do kdaj, potem pa jim pustimo, da si čas razporedijo sami. Opazili smo, da so učenci tako bolj motivirani. Dovolimo jim, da zamenjajo prostor in določene dejavnosti opravijo samostojno, brez našega nadzora, zunaj učilnice. Tako jih postopoma znova navajamo na samostojnost pri delu. Tovrstne metode so zelo primerne tudi za delo z učenci s posebnimi potrebami. K dodatni strokovni pomoči smo vpeljali načelo izbirnosti, zaradi česar se je zmanjšal odpor do dela. V prispevku bi radi predstavili, kako smo temeljna načela daltonske pedagogike, odgovornost, samostojnost, svobodo in sodelovanje, vključili v naše delo.
Ključne besede: daltonska pedagogika, svoboda, samostojnost, odgovornost, učenje
Vodenje 2|2016: 97–111
- Kazalo, uvodnik ter povzetki v angleščini | PDF
