Pogledi na vodenje

Espoo in Yorška regija: zgodba o mednarodnem učenju
Allan Hoyle in Mikko Salonen

Članek obravnava učenje vodij in učiteljev v izobraževanju, pri čemer se osredotoča na skupno učenje v mrežah in skupnostih učečih se strokovnjakov. Predstavlja primer skupnega učenja na mednarodni ravni, med lokalnima šolskima okrožjema na Finskem in v Kanadi. Sodelovanje je primer partnerstva dveh uspešnih skupnosti, kot priložnost za skupno učenje, povečano uspešnost in blaginjo njihovih učencev. Uvodoma sta predstavljeni obe skupnosti šol, ki izobraževanje – kljub veliki medsebojni oddaljenosti – razumeta enako; vse skupno učenje je prevevalo spoznanje, da so vsi učenci naši, da jih ne smemo deliti na vaše in naše. Na obiskih so sodelovali ravnatelji, učitelji in učenci. Članek opisuje, kako je potekala izmenjava znanja med partnericami, skupen razvoj prakse poučevanja in učenja in ustvarjanje skupnosti učečih se strokovnjakov. Predstavljeno je skupno učenje učencev, ki si sedaj preko družabnih omrežij delijo, kar jih zanima in veseli. Skupno učenje je tako preseglo običajno sodelovanje, razvilo se je sodelovanje v strokovni učni skupnosti z izmenjavo zamisli in z medsebojno podporo pri tovrstnem učenju. V procesu skupnega učenja so vsi udeleženci, kljub časovni in prostorski razdalji, odkrivali razlike in podobnosti med kulturama in doživljali enake izkušnje. V zaključku prdedstavljamo prihodnje korake partnerstva, koristi, ki jih je partnerstvo prineslo učencem, in oceno potrebnih sredstev, glede na prednosti tovrstnega učenja.
Ključne besede: vodenje, partnerstvo šol, skupno učenje, strokovne učeče se skupnosti, medkulturnost
Vodenje 2|2015: 3–12

Kako s pomočjo kolegialnega coachinga izboljšati komunikacijske veščine in klimo
Zora Rutar Ilc in Blanka Tacer

prispevku osvetljujemo osnovna načela in veščine coachinga, njihovo uporabo, katere namen je podpora med kolegi (kolegialni coaching), program usposabljanja, različne oblike preizkušanja uporabe veščin coachinga v šolski praksi, vplive teh praks na krepitev komunikacijskih veščin ter na klimo v razredu/kolektivu. Učinke usposabljanja smo ugotavljali na dva načina: (1) s primerjavo testov, ki so jih udeležencih usposabljanja iz kolegialnega coachinga opravili pred usposabljanjem in po njem na osnovi vprašalnika o komunikacijskih veščinah, in (2) s kvalitativno analizo refleksij udeležencev o uporabi veščin coachinga, s poudarkom na spremembah, ki so jih opazili v zvezi s svojimi komunikacijskimi veščinami. Posredno smo iz refleksij in pogovorov razbrali tudi, kako uporaba veščin kolegialnega coachinga vpliva na klimo tako v krogu udeležencev usposabljanja kot v okoljih, v katerih so udeleženci te veščine uporabljali. Ugotavljali smo še, katere oblike kolegialnega coachinga so učitelji na osnovi opravljenega usposabljanja preizkušali v praksi in kakšni so bili učinki.
Ključne besede: kolegialni coaching, razvoj učiteljev, coaching v šolstvu
Vodenje 2|2015: 13–32

Kako starševsko skrbnost ocenjujejo učenci, starši in učitelji
Polonca Kenda

Za uspeh in znanje učencev so pomembni vsi dejavniki, ki so vključeni v vzgojno-izobraževalni proces. To so predvsem strokovni delavci, vodenje šole in sodelovanje z družinami. V prvem delu prispevka smo analizirali teoretične podlage za sodelovanje in podporo posameznim deležnikom v vzgojno-izobraževalnem procesu, v drugem pa prikazujemo rezultate raziskave, ki smo jo opravili na podeželski osnovni šoli. Ti kažejo na to, da je poznavanje družinske dinamike pri načrtovanju sodelovanja šole z družinami uporabno. Pri raziskavi smo uporabili vprašalnik o starševski skrbnosti, s katerim smo preverili, kako učenci, njihovi starši in učitelji ocenjujejo starševsko skrbnost. Analizo rezultatov smo opravili s pomočjo t-preizkusa za neodvisne vzorce. Rezultati so pokazali, da so učenci starševsko skrbnost ocenili bolje, kot so to storili učitelji ali starši. Predvsem izstopa skrbnost mater, ki se, po rezultatih sodeč, učencem lažje približajo kot očetje.
Ključne besede: starševska skrbnost, družina, šola, strokovni delavci, delo z učenci
Vodenje 2|2015: 33–50


Izmenjave

Gradili smo partnersko sodelovanje s starši: primeri dobre prakse
Tatjana Ažman, Vesna Žerjal, Ana Strmčnik, Mateja Kočar Močnik, Martina Kenda, Lucija Markelj Jensko, Nevenka Sedovšek, Danica Novotnik, Andrej Prah, Jerneja Tolar, Romana Suholežnik, Cecilija Šutar in Maja Kovačević

Sodelovanje šol in vrtcev s starši je v praksi vedno aktualno in prinaša vedno nove izzive. Za medsebojni partnerski odnos si je namreč treba nenehno prizadevati, ga spoznavati in izboljševati. V članku bomo navedli razloge za sodelovanje med šolo, vrtcem in starši, pojasnili, kako razumemo partnersko sodelovanje, in opredelili temeljna načela, ki vodijo k vzpostavljanju partnerskega sodelovanja. Predstavili bomo deset primerov dobre prakse, ki so nastali kot rezultat izboljševanja prakse na področju sodelovanja s starši ali pa so že bili del vsakdanje prakse v zavodih in so jih strokovni delavci predstavili v procesu izmenjave izkušenj.
Ključne besede: šola, vrtec, sodelovanje s starši
Vodenje 2|2015: 51–72

Razvijanje dobre tehnike opazovanja in dokumentiranja otrokovega razvoja in napredka
Mojca Lužnik in Nataša Durjava

Pri iskanju novih možnosti za kakovostno delo z otroki smo v Vrtcu Tržič poglobili opazovanje in dokumentiranje otrokovega napredka. Poznavanje otrokovega razvoja je eden ključnih elementov, ki nam omogoča dobro pripravo na pedagoško delo. Želeli smo si preseči način, ki temelji na razvojnih mejnikih, in se usmeriti v razvojnoprocesno načrtovanje pedagoškega dela. Vsak strokovni delavec ima že razvite določene strategije opazovanja in spremljanja otrokovega razvoja. Ob poglobljenem delu na tem področju se srečujemo z novimi, jih preizkušamo, nadgrajujemo že obstoječe in hkrati poglabljamo znanje razvojne psihologije predšolskega otroka. Delo sloni na prebiranju ustrezne literature, na timskem sodelovanju in medsebojni pomoči. Vzgojiteljice usmerjamo v smiselno uporabo gradiva, pridobljenega pri opazovanju, saj to omogoča tudi sovpogled otroka v lasten napredek, načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela, refleksijo o lastnem delu in sodelovanje s starši.
Ključne besede: opazovanje, beleženje, refleksija, otrok, napredek
Vodenje 2|2015: 73–88

Medsebojno učenje za spodbujanje kritičnega mišljenja: izkušnje iz programa vodenje za učenje
Erna Meglič, Nada Šmid, Jolanda Lazar, Suzana Deutsch, Silvija Hajdinjak Prendl, Martin Pivk, Helena Posega Dolenc, Marko Strle, Saša Markovič in Herman Pušnik

V članku predstavljamo izkušnje, ki smo jih pridobili s sodelovanjem v programu Vodenje za učenje. Izbrano tematsko področje je bilo spodbujanje kritičnega mišljenja in sodelovanje pri učiteljih, ki so razvijali veščine kritičnega mišljenja pri učencih oziroma dijakih. Ker šole izhajajo iz različnih izkušenj, smo poskusili program umestiti v siceršnje delo naših šol. Uvajali oziroma nadgrajevali bomo medsebojne hospitacije, saj te spodbujajo sodelovanje in hkrati vplivajo na razvoj refleksije o lastnem delu. V prispevku predstavljamo izhodišča za delo v programu, potek dela in tri praktične primere dela v šolah. Sklenemo ga z ugotovitvami o tem, kaj so v programu pridobili učitelji in kaj ravnatelji.
Ključne besede: ravnatelji, vodenje za učenje, medsebojne hospitacije, kritično mišljenje
Vodenje 2|2015: 89–105

Vpliv sodelovanja na učno uspešnost in vključenost romskih učencev v vzgojno-izobraževalni sistem
Alenka Bašelj

V prispevku predstavljamo pomen vzpostavitve dobrega medsebojnega odnosa in sodelovanja med učiteljem in učencem Romom, predvsem kadar se romski starši ne vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces svojih otrok in učitelj z njimi ne more sodelovati. Osvetlili bomo vzroke za slabo vključevanje in sodelovanje romskih staršev s šolo oziroma učitelji, zakonske podlage in navodila za delo z učenci Romi, različne oblike zagotavljanja učne pomoči učencem Romom in kompetence učinkovitega učitelja. V ospredje postavljamo izpolnjujoč odnos, ki je temelj za dobro sodelovanje, predstavljamo oblike vedenja, ki tak odnos ustvarjajo, in pozitivne posledice dobrih odnosov oziroma sodelovanja, ki se kažejo v boljši učni uspešnosti romskih učencev in njihovi daljši vključenosti v vzgojno-izobraževalni proces.
Ključne besede: učenci Romi, odnosi, učna uspešnost, vključenost v proces VIZ, sodelovanje
Vodenje 2|2015: 107–127


  • Kazalo in povzetki v angleščini | PDF