Pogledi na vodenje
Pomembnost vodenja v mednarodnem projektu OECD o inovativnih učnih okoljih
David Istance
Prispevek predstavlja okvir, razvit v projektu Innovative Learning Environments (Inovativna učna okolja). Razprava jasno pokaže, kako pomembno je na tem področcju vodenje, zlasti tisto, ki je opisano kot »vodenje učenja«. V članku nato povzemamo klju čne točke naknadnega poročila, ki so ga v tem projektu sestavili posebej za učno vodenje in se opira na prizmo vprašalnic zakaj, kaj, kdo, kje, kdaj in kako. Prispevek se sklene z vrsto smernic, ki zaključujejo tudi OECD-jevo poročilo o inovativnih učnih okoljih.
Ključne besede: učna okolja, inoviranje, formativne organizacije, vodenje učenja
Vodenje 1|2015: 3–24
Z ustreznimi pristopi do preoblikovanja alternativnih pojmovanj
Nataša Dolenc-Orbanić in Claudio Battelli
Učenje pojmujemo kot dinamičen proces spreminjanja, rekonstrukcije in oblikovanja pojmov, kar od učitelja zahteva, da ve, kdaj in kako se učenci pojme učijo, saj način poučevanja vpliva na to, kako bodo pojme razumeli, uporabljali ali vključili v svoje obstoječe izkušnje. Pri tem je neizogibno pojavljanje otrokovih t. i. alternativnih pojmovanj, ki so pogosto nepopolna ali celo napačna. Nastajajo najprej spontano, iz različnih osebnih izkušenj, oblikujejo pa se tudi v šoli, zlasti zaradi neustreznih učiteljevih razlag in strokovno nekorektnih ali zavajajočih obrazložitev pojmov v učnem gradivu. Tako nastala pojmovanja so pogosto globoko zasidrana, predstavljajo veliko oviro pri učenju in jih s tradicionalnimi strategijami poučevanja težko preoblikujemo. Z uporabo sodobnih pristopov k poučevanju, ki so naravnani k aktivni konstrukciji znanja, pa učencem omogočamo, da opustijo alternativna pojmovanja in jih nadomestijo z novimi, ki so bliže znanstvenim »resnicam«. Na podlagi omenjene problematike v prispevku predstavljamo nekaj konkretnih primerov, kako in zakaj napačna pojmovanja nastajajo ter s kakšnimi pristopi jih je mogoče preoblikovati, saj je ravno oblikovanje pojmov ena od temeljnih nalog pouka.
Ključne besede: pouk naravoslovja, alternativa pojmovanja, konstruktivistični pristop
Vodenje 1|2015: 25–37
Elektronski listovnik učenca v vlogi spodbujanja razvoja kritičnega mišljenja in ustvarjalnosti: predstavitev mednarodnega projekta EUfolio
Tanja Rupnik Vec in Sašo Stanojev
V prispevku predstavljamo, kako lahko elektronsko učno okolje, natančneje razvojni elektronski listovnik učenca, uporabimo kot sredstvo za spodbujanje kritičnega mišljenja in ustvarjalnosti. Prikazani modeli nastajajo v okviru mednarodnega projekta EUfolio (EU Classroom ePortfolios – EUfolio), v katerem se partnersko povezuje sedem evropskih držav. Slovenijo zastopajo tri institucije, poleg Zavoda rs za šolstvo, ki vodi projekt na petnajstih pilotnih osnovnih in srednjih šolah, še Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Pedagoški inštitut. Krovno raziskovalno vprašanje, s perspektive sodelujočih učiteljev, ki smo ga oblikovali v slovenskem pilotnem projektu in se rahlo razlikuje od krovnega vprašanja v drugih državah, ki v šole uvajajo elektronski listovnik (Irska, Litva in Ciper), se glasi: »Kako naj s pomočjo razvojnega e-listovnika spodbujam načrtovanje, spremljanje in (samo)vrednotenje napredka v znanju in veščinah pri svojih učencih?« V prispevku bi radi podrobneje prikazali cilje in strategijo dela v projektu ter prve evalvacije oz. učinke, ki jih ima sodelovanje v projektu na poučevanje sodelujočih učiteljev.
Ključne besede: e-listovnik, kritično mišljenje, ustvarjalnost, samoregulativno učenje
Vodenje 1|2015: 39–58
Finančno načrtovanje v javnem zavodu
Tatjana Horvat in Bernardka Žvorc
Namen prispevka je prikazati zakonska izhodišča o vsebini finančnega načrta javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja, vsebinsko ustreznost finančnih načrtov pa preveriti z univariatno in bivariatno raziskavo na osnovnih šolah. Finančni načrt je finančno ovrednoten programski načrt oziroma letni delovni načrt vzgojno-izobraževalnega javnega zavoda. Na podlagi zakonodaje, teoretičnih izhodišč in dobre prakse lahko predpostavimo, kakšna je ustrezna vsebina finančnega načrta. Največja težava je, da je kljub znanim podlagam vsebina finančnega načrta v številnih vzgojno-izobraževalnih javnih zavodih pomanjkljiva. V raziskavi smo med računovodji na vzorcu osnovnih šol preverjali hipotezo, po kateri več kot 51 odstotkov osnovnih šol ne pripravi vsebinsko ustreznega finančnega načrta. Hipotezo smo preverjali s hi-preizkusom za enakost deležev in jo potrdili. Analizirali smo še uporabo izhodišč za pripravo finančnih načrtov in ugotovili, da več kot 70 odstotkov šol prejme izhodišča od občine ustanoviteljice, 22,4 odstotka od ministrstva za šolstvo, dobri četrtini šol pa izhodišč ne daje nihče.
Ključne besede: finančni načrt, načrtovanje, javni zavod, šola
Vodenje 1|2015: 59–78
Profesionalni razvoj ravnateljev v zakonodajnih okvirih
Mihaela Zavašnik Arčnik in Ksenija Mihovar Globokar
Čeprav empirične raziskave praviloma ne dokazujejo neposrednega vpliva profesionalnega razvoja ravnateljev na dosežke učencev, obstajajo empirični dokazi in širok konsenz med raziskovalci, praktiki in snovalci šolske politike, da profesionalni razvoj vpliva na izboljšanje znanja in spretnosti ravnateljev, kar posredno prispeva k boljšemu in učinkovitejšemu vodenju strokovnih delavcev ter v logičnem sosledju vpliva na poučevanje in učenje v razredu ter
dosežke učencev. Profesionalni razvoj ravnateljev ima več vlog oz. namenov, pri čemer mora biti njihovo osnovno izhodišče učinek profesionalnega razvoja ravnatelja, ki se kaže v kazalcih kakovostnega vodenja in vidnem razvoju vzgojno-izobraževalnega zavoda. Prispevek predstavlja prerez profesionalnega razvoja ravnateljev z vidika slovenske pravne ureditve in ob pregledu zakonodaje ter vsebinski diskusiji išče odgovore na vprašanja
o vlogah in obdobjih profesionalnega razvoja ravnateljev. V diskusiji in zaključku so nakazani nekateri izzivi, ki se jih bodo morali ministrstvo, javni zavodi s področja šolstva, združenja, sindikati in ravnatelji s skupnimi prizadevanji v prihodnosti lotiti.
Ključne besede: ravnatelj, profesionalni razvoj, zakonodaja, ravnateljevanje, vodenje
Vodenje 1|2015: 79–99
Izmenjave
Šolski dan za učitelje: primer spodbujanja sodelovanja članov učiteljskega zbora
Janja Zupančič
Stalno strokovno usposabljanje učciteljev in drugih strokovnih delavcev šol je bolj kot zakonska zahteva potreba, ki si podaja roko s profesionalno odgovornostjo. Vsebine in oblike izobraževanj se razlikujejo glede na posebnosti posamezne šole. Vloga vodstva pri razvijanju strokovnosti ustanove je zato večplastna – strateška, vizionarska, motivacijska, organizacijska, povezovalna – in ne more slediti enotnemu modelu. V prispevku predstavljamo primer
izobraževanja strokovnih delavcev osnovne šole, ki je temeljil na simulaciji običajnega šolskega dneva. Vsebine so podpirale prednostne cilje šole in aktualno tematiko. Program so izvedli učitelji za svoje sodelavce. Model internega izobraževanja bomo opisali v vseh fazah, od načrtovanja, organizacije in izvedbe do evalvacije. Predstavili bomo zorne kote tako »učencev« kot »učiteljev«, nakazali smernice za vzdrževanje sprememb in trajnega razvoja.
Ključne besede: interno izobraževanje, samoevalvacija, prednostni cilji, sodelovanje, spodbujanje
Vodenje 1|2015: 101–117
Vpeljava programa mednarodne mature v prizadevanju za bolj kakovostno delo na šoli
Janez Šušteršič
Včasih je za kvaliteten premik v procesu pouka in poučevanja morda dovolj že to, da poskrbimo za vključitev v skupnost šol, ki v svetu izvajajo uveljavljen in kakovosten vzgojno-izobraževalni program. Po spletu dobrih okoliščin in zaradi pogumne vodstvene odločitve v pravem trenutku je to pred četrt stoletja uspelo dvema slovenskima šolama. Sprejeti sta bili v družino šol, ki v svetu izvajajo program mednarodne mature. Program predstavlja vzorčni primer kakovostne izvedbe eksternega preverjanja znanja. Poudarimo še, da je osnovni namen eksternih izpitov doseči kolikor se da objektiven način ocenjevanja učencev, čim manj odvisen od učiteljeve subjektivne ocene in čim manj podvržen zunanjim pritiskom na višino ocene, ki se nemalokrat kažejo v »trgovanju« za oceno tako pri učencih kot pri njihovih starših. Hkrati dajejo pomembno informacijo, na osnovi katere lahko v povezavi z drugimi kriteriji sprejemamo pomembne odločitve pri oblikovanju pogojev za prehod na višjo raven izobraževanja (iz osnovne šole v srednjo in iz srednje na univerzo),
pogojev za sprejemanje posameznikov v službo, pogojev za dodeljevanje štipendij idr.
Ključne besede: mednarodna matura, eksterno preverjanje znanja, kakovost pouka in poučevanja, višja in osnovna raven zahtevnosti
Vodenje 1|2015: 119–130
- Kazalo in povzetki v angleščini | PDF
