Pogledi na vodenje
Ali predstojnik »dela dobro«?
Lars Svedberg
Pogost izsledek raziskav o uspešnosti šol je, da so ključni akteriji ravnatelji. Če so pomembni ravnatelji – kdo je pomemben zanje? Zato je namen tega sestavka predstaviti spoznanja o vodenju, ki ga izvajajo predstojniki. Kateri dosežki in rezultati so legitimni in pomembni ter kako ta novi poudarek na merilih uspešnosti vpliva na zadolžitve predstojnikov? Namen tega sestavka je opisati in analizirati, kako si predstojniki predstavljajo, kaj pomeni »dobro opravljati delo«. Predstojnike obravnavamo kot strokovnjake, ki si v vsakodnevni praksi nenehno tolmačijo kvalitativno raznolike poklicne odnose, jih usklajujejo in manevrirajo med njimi. Empirično gradivo je sestavljeno iz 40 kratkih besedil, ki so jih zapisali predstojniki, strukturiranje ugotovitev pa je navdihnila socialna psihologija. V razpravi utemeljujemo, da je zaupanje tista vrednota, ki je potrebna za protiutež negotovosti in neskladnosti v sistemu.
Ključne besede: menedžment v izobraževanju, predstojnik, ravnatelj, etos
Vodenje 2|2014: 3–27
Izzivi vodenja osnovne šole: mnenja ravnateljic in ravnateljev o inkluzivnosti fizičnega učnega prostora na njihovi šoli
Majda Cencič in Blaž Simčič
Ravnateljice in ravnatelji vodijo šole, v katerih so različne skupine učencev, zato pogosto govorimo o socialni inkluziji, veliko manj pa v strokovnih krogih razpravljamo o inkluziji fizičnega (grajenega) šolskega okolja. Prispevek se zato usmerja prav v fizično učno okolje in njegove prilagoditve za inkluzivno vzgojo in izobraževanje. Zanimalo nas je, katere skupine učencev so na slovenskih osnovnih šolah po mnenju ravnateljev najbolj navzoče ter katere prilagoditve fizičnega učnega okolja so na šolah namenjene različnim skupinam učencev. Na osnovi spletnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 150 ravnateljev osnovnih šol v Sloveniji in ki smo ga obdelali predvsem na osnovi opisne statistike, smo dobili odgovore, da imajo na osnovnih šolah poleg učencev s posebnimi potrebami največ nadarjenih učencev. Tudi prilagoditve fizičnega okolja so namenjene predvsem otrokom s posebnimi potrebami. Ugotovitve raziskave dopolnjujejo predlogi glede ureditve notranjega in zunanjega fizičnega učnega okolja za različne potrebe učencev.
Ključne besede: inkluzija, fizično ali grajeno učno okolje, ravnatelji, osnovne šole
Vodenje 2|2014: 29–42
Kognitivna znanost v šolstvu
Zora Rutar Ilc
Predpogoj za kakovostno poučevanje je razumevanje procesov učenja. V preteklosti je le-te najbolj osvetljevala psihologija, danes pa se ji pridružuje kognitivna znanost, ki svoje mesto vse bolj vidi v polju izobraževanja. Kognitivna znanost osvetljuje, kako potekajo procesi učenja na mikroravni, kaj jih omogoča in pospešuje, kaj pa ovira, in tako učitelje in druge pedagoške delavce oskrbuje s ključnimi informacijami za učinkovito organiziranje učenja. Povezovanje psihologije, kognitivne znanosti in izobraževanja, poimenovano tudi s sintagmo UMI (um, možgani in izobraževanje), si tako prizadeva za raziskovanje uma in možganov v neposredni povezavi z izobraževanjem. V članku najprej predstavimo kronologijo povezovanja kognitivne znanosti in izobraževanja, nato institucije, ki se ukvarjajo s tem, navedemo nekatere za izobraževalce ključne ugotovitve kognitivne znanosti, nato pa nanje navežemo izzive za poučevanje in za organizacijo šolskih ureditev.
Ključne besede: kognitivna znanost, nevroznanost, znanost »um, možgani in izobraževanje«, procesi učenja, mentalne reprezentacije, kognitivno procesiranje, razumevanje
Vodenje 2|2014: 43–59
Celovita obravnava človekovih pravic in temeljnih svoboščin v šolah
Anida Sarajlić
Ozaveščenost o pomembnosti človekovih pravic sili v iskanje trajnejših rešitev na področju poučevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. S sprejetjem vse več dokumentov tako na mednarodni kot evropski ravni, ki zavezujejo države pogodbenice k izobraževanju in ozaveščanju otrok o njihovih pravicah ter prepoznavanju kršitev slednjih, se je ustvarila potreba po celovitem obravnavanju tega področja. Slovenija je kot podpisnica številnih pomembnih konvencij zavezana sprejeti določene ukrepe tudi na področju izobraževanja in ozaveščanja šolskega kadra ter učencev in dijakov ter o njih redno poročati. Najbolj trajno rešitev predstavlja uvedba posebnega izbirnega predmeta Človekove pravice in temeljne svoboščine v osnovnih šolah ter ustrezna dopolnitev izobraževalnih programov pri določenih predmetih v srednjih šolah oziroma obveznih vsebinah v gimnazijskih programih. Ustrezno rešitev predstavlja tudi uvedba obveznega predmeta Demokratično državljanstvo in človekove pravice v osnovnih in srednjih šolah, ki je skladna s priporočilom Sveta Evrope. Za realizacijo navedenih rešitev je potreben tudi poseben angažma vodstvenega kadra v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Z uvedbo trajnih rešitev pa izpolnitev ukrepov ne bo omejena na projekte Evropskega socialnega sklada in državni proračun.
Ključne besede: človekove pravice, izbirni predmet v osnovnih šolah, učni načrti, mednarodni dokumenti, otrokove pravice
Vodenje 2|2014: 61–77
Izmenjave
Ravnatelj kot spodbujevalec v učenca usmerjenega poučevanja in sodelovanja
Justina Erčulj, Mojca Rozman, Fani Bevk, Anton Goznik, Sabina Ileršič Kovšca, Dejan Kopold, Vanja Košpenda, Boris Mlakar, Zvonka Murko, Danica Večerić in Štefan Žun
Ravnatelj mora v središče svojih ravnanj in prepričanj postaviti učenje. To je osrednji namen programa Vodenje za učenje, v katerem se ravnatelji v majhnih skupinah vse leto posvečajo vsebini vodenja za učenje, ki jo opredelijo v strokovnih razpravah. Pri tem s pomočjo teorije, izmenjave izkušenj in konstruiranja novega znanja uvajajo izboljšave, katerih namen je izboljšati razmere za učenje učencev. V članku predstavljamo izkušnje skupine, ki se je v program vključila v šolskem letu 2012/2013 in je za svoje delovno področje izbrala spodbujanje v učence usmerjenega poučevanja in sodelovanja med strokovnimi delavci z uvajanjem oziroma razvijanjem medsebojnih hospitacij. Predstavljamo korake dela v šolah, tri različne primere medsebojnih hospitacij in pridobitve tako za učitelje kot za sodelujoče ravnatelje. Ugotavljamo, da je program odlična priložnost za strokovni razvoj ravnateljev, uvajanje medsebojnih hospitacij pa pomeni tudi spodbujanje medsebojnega učenja v šolah.
Ključne besede: ravnatelj, vodenje za učenje, medsebojne hospitacije, medsebojno učenje
Vodenje 2|2014: 79–96
Medpredmetno načrtovanje in medsebojne hospitacije kot obliki profesionalnega razvoja učiteljev
Anita Ambrož
Kompetenca, ki jo opredeljujemo kot cilj osnovnošolskega izobraževanja, je usposobiti učence za vseživljenjsko učenje. Ciljev vseživljenjskega učenja si ni mogoče zastaviti brez celostne obravnave učnih vsebin različnih predmetov oziroma brez medpredmetnega povezovanja. Medpredmetno povezovanje zahteva od učiteljev veliko profesionalnega sodelovanja, pa tudi drugačno organizacijo pouka. Zaradi uporabe sodobnih didaktičnih metod in oblik ter večje aktivnosti učencev pri pouku postane petinštiridesetminutna šolska ura prekratka. Rešitev za drugačno organizacijo pouka nam ponuja zakonska možnost uporabe fleksibilnega predmetnika. Medsebojne hospitacije spodbujajo sodelovanje med učitelji pri iskanju, načrtovanju in izvedbi medpredmetnih povezav, preko katerih širimo primere dobre prakse pri pouku. V prispevku opisujem nekaj medpredmetnih povezav in razmišljam o tem, kako zastaviti medsebojne hospitacije, da bodo dosegle svoj namen, to je profesionalno rast učiteljev. Primeri, ki smo jih izvedli na naši šoli, so nam pomagali izboljšati delo pri pouku in prizadevanja za vseživljenjsko učenje učencev in učiteljev.
Ključne besede: medpredmetne povezave, medsebojne hospitacije, vseživljenjsko učenje, profesionalna rast učitelja
Vodenje 2|2014: 97–113
Krepitev otrok, staršev in zaposlenih v vrtcu za učinkovito soočanje z nasiljem
Vanda Levar, Simona Tonin, Vanda Beč, Špela Novak, Helena Hribar, Renata Hojs in Brigita Urbanija
Namen članka je predstaviti delo Vrtca Antona Medveda pri soočanju z nasiljem in spreminjanju odnosa do nasilja. V prvem delu oprede- ljujemo nasilje v medosebnih odnosih. V drugem delu predstavljamo naše dosedanje delo na področju preprečevanja nasilja odraslih nad otroki ter nasilja med odraslimi. V preventivno delo smo vključili starše, zaposlene in otroke. Oblikovali smo akcijski načrt, ki smo ga dopolnjevali in s katerim predstavljamo cilje, ki smo si jih zastavili, in dejavnosti za trajnostne spremembe pri soočanju z nasiljem na začetku naše poti. V nadaljevanju predstavljamo realizacijo načrta. Ugotavljamo, da se je pri zaposlenih odnos do nasilja spremenil, saj ga prepoznavajo in preprečujejo, da se je povečala senzibilnost zanj in da so se izboljšali medsebojni odnosi vseh vpletenih v vzgojno- izobraževalnem procesu. Kako naprej, je vprašanje za nadaljnje delo, osredotočeno na odnose med zaposlenimi, na komunikacijo in na ukrepanje pri soočanju z nasiljem.
Ključne besede: nasilje, preprečevanje nasilja, strokovni delavci, starši, otroci
Vodenje 2|2014: 115–138
