Pogledi na vodenje
Francoski ravnatelji v sekundarnem izobraževanju: novi strokovnosti naproti?
Romuald Normand
V zadnjih dveh desetletjih so se naloge in dolžnosti francoskih ravnateljev močno spremenile. Pedagoška razsežnost njihovih dejavnosti se je utrdila, medtem ko je njihovo delovanje zajelo več organizacijskih vprašanj in takšno delitev odgovornosti, ki odstopa birokratske vizije. Prehajanje iz uradniške organizacije v avtonomno šolo, ki sodeluje v mrežah, se ujema s težnjami dolgoročnega razvoja v Evropi. Ravnatelji ostajajo razpeti med izvajanjem izobraževalnih in pedagoških obveznosti ob hkratnem upoštevanju državnih standardov in razvijanju lokalne avtonomije, pa tudi med pravnim varovanjem šol in tveganji, ki jih morajo med upravljanjem sprejemati. Nekatere negotovosti so posebej značilne za razvijanje tega poklica, ki mora prevzemati težke naloge in se hkrati zadovoljiti z dokaj neprivlačno plačo. V članku predstavljamo trenutni okvir ravnateljevanja v sekundarnem izobraževanju v Franciji in nakazujemo možnosti za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: vodenje v izobraževanju, ravnatelji v Franciji, sekundarno izobraževanje, avtonomija, odgovornost
Vodenje 1|2014: 2–19
Izobraževanje jutrišnjih državljanov: kakšno vlogo lahko igrajo šole?
Avril Keating
Tako državljanstvo kot državljanska vzgoja sta se v preteklih 20 letih korenito spremenila, ker si oblikovalci politik, akademiki in državljani prizadevajo spoprijeti se s posledicami globalizacije, razmahom preseljevanja in novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Izobraževanje je bistveno za ta odziv in v tem članku orišemo, zakaj so šole tako pomembne pri pripravljanju otrok in mladih na vlogo državljanov. Članek opisuje nekaj trenutnih teženj v Evropi pri poučevanju naslednje generacije o državljanstvu in se sklene z osvetlitvijo nekaterih vprašanj, ki bodo v prihodnjih letih zahtevala vodstvo ravnateljev.
Ključne besede: državljanstvo, državljanska vzgoja, enakopravnost
Vodenje 1|2014: 21–31
Smernice za obravnavo vrstniškega nasilja v šoli
Doroteja Lešnik Mugnaioni in Ingrid Klemenčič
Vrstniško nasilje je širok pojem, ki vključuje enkratna nasilna dejanja in dejanja afektivne agresivnosti pa tudi dolgotrajno in zlonamerno nasilje vrstnikov, ki ga imenujemo bullying oziroma trpinčenje. Skupni imenovalec teh različnih oblik nasilne komunikacije med vrstniki je zloraba moči, ki je lahko verbalna, fizična, čustveno-psihološka, socialna ali materialna. Predvsem kadar nasilje traja dolgo časa, pride do izrazitega neravnovesja v moči med žrtvijo in povzročiteljem, kar povzroči pri trpinčenem otroku stisko, nemoč, strah in številne druge čustvene, socialne, učne in zdravstvene posledice. Da bi znali vrstniško nasilje strokovno obravnavati, moramo upoštevati načela obravnave nasilja, predvsem temeljno načelo, da je treba žrtvi verjeti. Sledijo takojšnje intervencije, ki so usmerjene v zaščito žrtve in prekinitev nasilja, kasneje pa v šoli (timsko) oblikujemo procesne intervencije, kjer opredelimo (a) specifične vloge učiteljev, vodstva šole in svetovalne službe ter (b) dejavnosti za vse vpletene: žrtev, povzročitelja in opazovalce pa tudi za starše.
Ključne besede: vrstniško nasilje, obravnava v šoli, vloga deležnikov
Vodenje 1|2014: 33–57
Preverjanje doseženega kurikula na osnovi standardov znanja kot izhodišče za izboljšave
Darko Zupanc
Prispevek poudarja pomen učnociljnega kurikularnega pristopa v šolstvu in konceptualno razdelitev kurikula na tri ravni in s tem priznavanjem dejstva, da se ravni kurikula med seboj razlikujejo. Prispevek je kritičen do različnih razumevanj temeljnih pojmov med strokovnjaki (izvedbeni kurikul, cilji poučevanja, učni dosežki/izidi, pričakovani dosežki/rezultati, vsebinski standardi in standardi dosežka), kar med praktiki v šolah v Sloveniji povzroča zmedo in predstavlja oviro za izboljšave v šolstvu, utemeljene na teoretičnih okvirih. Vsaka sprememba, posodobitev in prenova v šolah še ni izboljšava. Za izboljšave v šolah je najpomembnejše poučevanje in učenje v razredih ter analiziranje doseženega, kar predstavlja kriterij, če so posamezne predlagane spremembe in novi pristopi v resnici izboljšave. Z izboljšavami v razredih in pri vodenju šol na osnovi doseženega kurikula in standardov znanja je potrebno biti zmeren.
Ključne besede: izvedbeni kurikul, cilji poučevanja, učni dosežki/izidi, standardi dosežka, PDCA krog
Vodenje 1|2014: 59–76
Izmenjave
Ravnateljeva spremljava izvedbe medpredmetne povezave
Silva Jančan in Majda Vehovec
Sodoben pouk zahteva od vseh izvajalcev uporabo metod, ki zagotavljajo razvoj kompetenc in trajnejše znanje pri učencih. Medpredmetno povezovanje pomeni celostno obravnavo učnih vsebin z različnih predmetnih področij. Izvedba pouka na način medpredmetnega povezovanja zahteva od vseh udeležencev veliko načrtovanja, usklajevanja, timskega dela in dogovorov, predvsem kadar je v izvedbo vključenih več izvajalcev. Ravnateljeva vloga pri spodbujanju izvedbe medpredmetnih povezav na šoli je zelo pomembna, tako s področja motivacije kot tudi organizacijsko. V prispevku je zapisanih nekaj konkretnih napotkov za uspešno spodbujanje in izvajanje medpredmetnih povezav, poudarjen je pomen načrtovanja in vključitve take oblike dela v letni delovni načrt šole, predvsem pa pomen samoevalvacije kot procesa, ki nam pomaga izboljšati šolsko prakso.
Ključne besede: medpredmetne povezave, načrtovanje, samoevalvacija
Vodenje 1|2014: 77–88
Spremljanje vzgojiteljevega dela: uvajanje izboljšav na področju naravoslovja
Silvija Jelen
V prispevku govorimo o uvajanju sprememb v vrtcu na področju izvajanja naravoslovnih dejavnosti. Glede na to, da vse več raziskovalnih dokazov potrjuje, da je kakovostno učenje tisto, ki učenca celostno, miselno in čustveno aktivira, je torej uspešnejše, če poteka s samostojnim iskanjem in razmišljanjem, s smiselnim dialogom v skupini, s postavljanjem in preizkušanjem hipotez. Že v predšolskem obdobju postavljamo temelje za učenje in razumevanje naravoslovja v prihodnosti, zato smo želeli z uvajanjem sprememb na tem področju dejavnosti ozavestiti vlogo odraslega. Predšolski otrok je po naravi radoveden, zato vloga odraslega v predšolski vzgoji ni v vzbujanju otrokovega čudenja nad svetom, pač pa je smiselno izkoristiti to razvojno fazo in uporabiti otrokovo radovednost kot naravno notranjo motivacijo pri spodbujanju otroka k učenju in razumevanju, kako svet deluje. Sprememb smo se lotili na ravni vrtca v okviru hospitacij na področju naravoslovja. Ker je uvajanje sprememb (in s tem izboljšav) tesno povezano z motivacijo sodelavcev, se v prispevku dotaknemo tudi tega področja.
Ključne besede: naravoslovje, hospitacije, izboljšave, motivacija
Vodenje 1|2014: 89–100
Tudi oblike sodelovanja s starši potrebujejo posodobitve
Saša Čadež
V procesu demokratizacije družbe so se praktično čez noč spremenili odnosi. Starši se v poplavi različnih sodobnih vzgojnih teorij težko znajdejo in se celo bojijo, da bi ravnali narobe, zato raje ne ukrepajo, kot bi ravnali narobe. Potrebujejo konkretno in individualno pomoč, da se v novih pogojih usposobijo za sodelovanje s šolo. Kot zdravnik strokovno skrbi za otrokovo zdravje, za vzgojo in izobraževanje šolarja skrbi učitelj. Starši potrebujejo učiteljevo strokovno podporo, konkretne nasvete pri reševanju težav, usmerjanje in vodenje pri otrokovi vzgoji in izobraževanju. Sodelovanje med šolo in starši še vedno poteka na formalnih in neformalnih srečanjih z učitelji, vse bolj pa se v praksi uveljavlja uporaba sodobne informacijske tehnologije: telefoni, elektronska sporočila, spletne učilnice, videokonference, tematske spletne strani, klepetalnice, blogi … V prispevku predstavljam, kako sodelujem s starši na srečanjih, imenovanih Sodelovalnice, preko spletne strani in bloga.
Ključne besede: sodobne oblike sodelovanja s starši, spletna stran, Sodelovalnica, blog
Vodenje 1|2014: 101–115
Hospitacija kot pomoč pri reševanju vzgojne problematike v oddelku
Zlata Rejc
Spremljanje in usmerjanje učiteljevega dela je eno izmed pomembnejših področij ravnateljevega dela. Najpogosteje ga povezujemo s hospitacijami. Ustrezno načrtovane in izpeljane hospitacije so pomemben element razvoja učiteljev in šole. V članku sem opisala hospitacije, ki sem jih opravila v oddelku s hujšo disciplinsko problematiko. Po opravljeni analizi smo izvedli individualne razgovore s starši in učenci skupaj z razrednikom in svetovalno delavko. V tem primeru smo problem osvetlili tako s strani učencev, staršev in tudi učiteljev. Šele z razumevanjem in širšim pogledom vseh udeležencev na probleme se je disciplina v oddelku precej izboljšala. Hospitacije so v tem primeru pomagale pri rešitvi problema.
Ključne besede: hospitacije, vzgojna problematika, razvoj učiteljev in šole
Vodenje 1|2014: 117–127
