Pogledi na vodenje
V učenje usmerjeno vodenje: kako se uresničuje
Peter Earley
Članek izhaja iz najnovejših raziskav in literature o uspešnem vodenju in posebej v učenje usmerjenemu vodenju. Študije kažejo, da je delo ravnateljev zahtevno, neizprosno, zapleteno in čustveno naporno ter da v učenje usmerjenemu vodenju oziroma pedagoškemu vodenju morda ne dajemo vedno prednosti, ki si jo zasluži. Proučevanje v učenje usmerjenega vodenja pripelje do razmišljanja, kako bi lahko vodenje izvajali tako, da bi vodili z učenjem obogateno šolo, v kateri je enako pomembno učenje uencev kot odraslih. Prispevek se končuje s predvidevanjem, da bomo v prihajajočem desetletju globalno pripisovali tej obliki vodenja čedalje več pomena, ker si bodo šole prizadevale izboljšati rezultate učencev.
Ključne besede: vodenje za učenje, delo ravnateljev, v učenje usmerjeno vodenje
Vodenje 2|2013: 3–16
Poglabljanje distribuiranega vodenja: demokratična perspektiva moči, namena in ideje jaza
Philip A. Woods in Glenys J. Woods
Demokratično vodenje (DV) je model, ki je zelo primeren za vodenje izobraževalnih ustanov. Kljub temu je potrebno njegov pomen in potencial natančno in kritično preučiti. Ta članek se osredotoča na
način, kako demokratično vodenje, ki izvira iz ideje holistične demokracije, zagotavlja ogrodje za širjenje in poglabljanje poskusov distribucije vodenja. Naše izkušnje pri uporabi in preizkušanju ogrodja kažejo na interes za premik proti praksam vodenja, ki so bolj holistične ter vključujejo več ljudi. Kažejo pa tudi na vrednost
poglobljenih prihodnjih raziskav v različnih kontekstih, ki bodo preizkusile model in razširile naše razumevanje načinov, na katere kreativno upravljanje ogrodja lahko izboljša tako vodenje kot učenje.
Ključne besede: razvoj vodenja, spiritualnost, državljanstvo, holistična demokracija, demokratično vodenje
Vodenje 2|2013: 17–39
Vloga razvojnega elektronskega listovnika v profesionalnem učenju in razvoju učitelja
Tanja Rupnik Vec in Sašo Stanojev
Temeljni namen prispevka je pokazati vlogo razvojnega elektronskega listovnika učitelja v procesih učenja in strokovnega razvoja. Razvojni e-listovnik je elektronsko okolje, ki predpostavlja nekatere dejavnosti, ki spodbujajo načrtovanje, spremljanje in vrednotenje lastne strokovne poti oz. okolje, v katerem učitelj sistematično vodi in usmerja svoj strokovni razvoj. V prispevku v prvem delu pokažemo in utemeljimo smiselnost posameznih
dejavnosti, ki jih vidimo kot osrednjo spodbudo procesom profesionalnega učenja in razvoja učitelja: refleksija o lastni filozofiji poučevanja, analiza močnih in šibkih področij, oblikovanje lastne razvojne vizije in s tem oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih osebnih razvojnih ciljev, razreševanje lastne aktualne profesionalne
dileme ob podpori kolegov ter razmislek o tem, kako razvojni e-listovnik uporabiti pri svojem poučevanju. V drugem delu predstavimo rezultate raziskave, ki smo jo izvajali z udeleženci seminarja: njihov odnos do samorefleksije in kritičnega prijateljevanja, evalvacijo dejavnosti, ki jih pojmujemo kot ključni
element razvojnega elektronskega listovnika ter evalvacijo seminarja sploh.
Ključne besede: samouravnavanje, strokovni razvoj, elektronski listovnik učitelja, Mahara
Vodenje 2|2013: 41–54
Dimenzije učenja pri izobraževanju učencev s posebnimi potrebami
Erna Žgur
V prispevku so predstavljeni ključni razvojnonevrološki in specialnopedagoški pristopi, ki vplivajo na izobraževanje učencev s posebnimi potrebami. Učenčev osnovni primanjkljaj, ki je obravnavan kot primanjkljaj na področju usvajanja raznih akademskih vsebin, pogosto ni omejen le na eno področje. Širi se še na nevrološka, senzorična, motorična področja. V programih pomoči, ki jih izvajajo pedagoški, terapevtski in drugi strokovnjaki, naj bo procesno strukturirana pomoč usmerjena v razvoj vseh učenčevih, ne le učnih sposobnosti, do stopnje, ki mu omogoča čim večjo samostojnost pri šolskem delu ter širšem socialnem vključevanju. Kadar je učenčev primanjkljaj izrazitejši oziroma v takšnem obsegu, da se popolne samostojnosti v procesu učenja tudi v prihodnosti ne pričakuje, je najpomembnejše, da je učencu dana takojšnja pomoč ter v zadostnem obsegu. Za uspešnejše napredovanje v šolskih programih učenci s posebnimi potrebami potrebujejo pravočasno strokovno usmerjanje na vseh ravneh izobraževanja ter vključitev v vodeno specialnopedagoško obravnavo.
Ključne besede: izobraževanje učencev s posebnimi potrebami, primanjkljaji, senzorično-motorični procesi, strokovno usmerjanje
Vodenje 2|2013: 55–70
Izmenjave
Učenje učiteljev in vzgojiteljev z metodo vzajemne refleksije
Tatjana Ažman in Sanja Gradišnik
V prispevku je opisana vzajemna refleksija kot metoda profesionalnega učenja učiteljev in drugih strokovnjakov, ki delajo skupaj in se drug od drugega učijo. Avtorici sva metodo zasnovali na podlagi izkušenj in nekaterih teoretskih izhodišč. Glavni namen uporabe te metode je osvetliti in izboljšati skupno delo dveh učiteljev,
ki poučujeta timsko oz. v paru, pa tudi delo vsakega izmed njiju. V prispevku metodo opredeljujemo s pomočjo značilnosti refleksije, kritičnega prijateljstva in dajanja povratne informacije. Glavne ugotovitve so, da je treba pri izvedbi vzajemne refleksije upoštevati štiri korake: na refleksijo se je treba dobro pripraviti, reflektirati delo
sproti, ob izvedbi naloge, opraviti pogovor po končnem delu o izvedbi naloge in poteku vzajemne refleksije ter nato uporabiti znanje v novi izkušnji. Predstavljamo primer dobre prakse in ugotavljamo, kdaj je metodo primerno uporabiti, nakažemo smernice in temeljna načela, kako jo uporabiti, ter opozorimo na pogoje, ki jih je treba izpolniti, da bi bila vzajemna refleksija uspešna.
Ključne besede: vzajemna refleksija, kritično prijateljstvo, povratna informacija, profesionalni razvoj učitelja, šola
Vodenje 2|2013: 71–91
Spodbujanje učenja o Evropski uniji na šolah
Nada Trunk Širca, Andreja Barle, Jasmina Mohorko, Katja Kolenc inValerij Dermol
Izobraževanje je od začetka moderne države in vzpostavitve množičnega šolstva pomemben dejavnik, ki prispeva h krepitvi vezi med političnimi institucijami in državljani. Vlogo izobraževanja krepi prepričanje, da pomanjkanje državljanskih kompetenc vodi k apatičnosti državljanov, nizki angažiranosti ter celo k nezaupanju
v delovanje demokratičnih institucij. Pomanjkanje državljanskih kompetenc je ovira za angažirano udejstvovanje posameznikov oziroma celo držav v okviru mednarodnih organizacij. Jasno je, da samo izobraževanje ne more reševati vseh vprašanj, povezanih z vlogo aktivnega demokratičnega državljana, lahko pa prispeva pomemben del. Pričujoči članek opisuje umeščenost domovinske in državljanske vzgoje ter v okviru tega učenje o evropski razsežnosti državljanstva v slovenskih šolah.
Ključne besede: evropsko državljanstvo, državljanska vzgoja v Evropi, evropska razsežnost poučevanja, ključne kompetence, vseživljenjsko učenje
Vodenje 2|2013: 93–105
Motivacija in vodenje starejših osnovnošolskih učiteljev za profesionalno učenje
Lilijana Bele
V članku želim predstaviti moj pristop k preusmerjanju prepričanj starejših učiteljev na šoli, ki so v ključni karierni fazi in v času uvajanja nekaterih sprememb v šolski sistem postali manj zainteresirani za strokovno izpopolnjevanje. Posebej sem si želela preseči dejavnike na naši šoli, ki so bili glavni razlog za to stanje – to
je starost in delovna doba učiteljev ter uvrstitve v najvišje plačne razrede oz. nazive. Poglobljeno sem se seznanila s teorijo o učenju, motivaciji, razvoju kariere in fazah le-te ter o kompetencah, ki jih sodobna družba pričakuje oz. zahteva od aktualnih aktivnih učiteljev v osnovnih šolah. Izvedla sem kratko interno anketo in opravila individualne razgovore z zaposlenimi, pri čemer sem si izoblikovala sliko stanja na šoli. Brez posebne najave sem izobraževanje za naslednja tri leta načrtovala tako, da sem zajela vsebine, s katerimi bi se dalo popraviti stanje, zlasti zbuditi motivacijo, približati izvedbo izobraževanj in omogočati ugodnosti vsem, ki so dobro skrbeli za svoj profesionalni razvoj (podpora in nagrajevanje). Po petih letih ugotavljam, da so se zgodili evidentni pozitivni premiki pri večini v kolektivu, ostajajo pa trije (še starejši) učitelji, ki se niso dali zapeljati
z večino in (še bolj) zagrenjeni čedalje težje čakajo na upokojitev.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje in učenje, starejši osnovnošolski učitelji, kariera
Vodenje 2|2013: 107–126
Projekti mobilnosti Leonardo da Vinci: priložnost za usposabljanje učiteljev za delo v novih programih
Frančiška Al-Mansour
Novi programi v poklicnem in strokovnem izobraževanju zahtevajo tudi drugačen način dela učiteljev, na njihovih pristopih sloni kvaliteta uvajanja in izvajanja novih vsebin. Z uvajanjem novih programov smo morali prevzeti dejavno vlogo pri izvajanju sprememb. Zato so učitelji, ki so poučevali v novih programih, utemeljeno izpostavili potrebo in željo po dodatnem strokovnem usposabljanju. In prav iz teh realnih potreb učiteljskega kadra se je rodila ideja za njihovo usposabljanje v okviru projektov mobilnosti – Leonardo da Vinci, ki ga predstavljamo v prispevku. Učitelji (in dijaki) že vrsto let na partnerskih šolah Finske, Nemčije, Italije, Francije in Španije pridobivajo uporabna znanja za opravljanje njihovega dela. Mednarodne povezave so dajale in še dajejo učiteljem možnost za širitev njihovih pogledov na učenje in poučevanje, ideje za drugačno poučevanje, razkrivajo jim moderne didaktične pristope ter vzpostavljajo projektno sodelovanje med učitelji in institucijami. Njihovo delo temelji tudi na konkretnih izkušnjah. Ugotavljamo, da so učitelji dobro izkoristili priložnosti, ki jih ponujajo projekti mobilnosti in izkušnje uporabili za kvalitetno delo v novih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Ključne besede: mobilnost, novi programi, usposabljanje učiteljev, profesionalni razvoj in ustvarjalnost učiteljev, mednarodno povezovanje in sodelovanje
Vodenje 2|2013: 127–134
Promocija zdravja pri delu na OŠ Marije Vere
Violeta Vodlan
Delovno okolje ima na posameznike številne pozitivne učinke, lahko pa delo in delovno okolje negativno vplivata na človeka in njegovo zdravje. Obenem se na delovnem mestu lahko naučimo veščin za zdrav življenjski slog in aktivno sodelujemo v izboljševanju razmer za zdravo in varno delo. Glavni cilj promocije pri zdravju je boljše zdravje in s tem posledično večja kakovost življenja in dela. V članku je predstavljen program promocije zdravja delavcev Osnovne šole Marije Vere. Za izboljšanje zdravja zaposlenih bo potrebno marsikaj spremeniti v delovnem okolju, pri učencih in njihovih starših. Veliko pa bodo morali storiti sami zaposleni. Zavedamo se, da so zaposleni naša prioriteta in da moramo storiti vse za njihovo zdravje, varnost in dobro počutje v delovnem okolju, saj le zdrav in zadovoljen učitelj lahko uspešno opravlja delo z učenci.
Ključne besede: bolniški stalež, absentizem, promocija zdravja pri delu, delovno okolje, šole, učitelji
Vodenje 2|2013: 135–144
