Šola za ravnatelje je del Zavoda RS za šolstvo (zrss.si).

Program Mreže

V programu usposabljamo strokovne delavce šol in vrtcev za uvajanje nenehnih izboljšav, kar je eden od pristopov k ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti.  Program pomembno prispeva tudi k profesionalnemu razvoju, saj se na delavnicah v šolah in vrtcih usposabljajo skupaj vsi strokovni delavci, preko mrež pa se povezujejo tudi z drugimi zavodi. Pomemben del usposabljanja v Mrežah učečih se šol in vrtcev namreč predstavljajo strokovne razprave med sodelavci, izmenjava znanja in izkušenj ter timsko reševanje skupnih problemov.

Usposabljanje poteka na treh ravneh:

  • na ravni razvojnih timov, ki ga izvajamo na oddelku Šola za ravnatelje, ZRSŠ,
  • na ravni celotnih učiteljskih oziroma vzgojiteljskih zborov, ki ga izvajajo razvojni timi v šolah in vrtcih,
  • z ravnatelji na delavnicah, ki jih izvajamo na oddelku Šola za ravnatelje, ZRSŠ.

Program traja od septembra 2023 do avgusta 2024. V tem času bodo izvedene delavnice za razvojne time in ravnatelje, delavnice za strokovne delavce v šolah in vrtcih ter mreženja med šolami in vrtci na konkretnih primerih izboljšav. V času programa Mreže učečih se šol in  bomo izvedli  6 delavnic za razvojne time, kjer bomo identificirali področje izboljšave in jih usposobili za izvajanje delavnic v šolah in vrtcih. Razvojni tim bo v šoli ali vrtcu izvedel 4 delavnice.

Mreže v šolskem letu 2023/24

CELOSTNI PRISTOP K DOBREMU POČUTJU V ŠOLAH IN VRTCIH

Vodenje šol in vrtcev skozi spremembe in izzive, ki spremljajo aktualna družbena dogajanja, vse bolj zahteva vodje, ki bodo namenili več poudarka celostnemu pristopu k dobremu počutju. V šolah in vrtcih se v teh zahtevnih časih še pogosteje srečujemo z različnimi odzivi zaposlenih na spremembe, zato je pomembno, da postane dobro počutje v najširšem smislu ena izmed prednostnih nalog vodstev VIZ. Številne ugotovitve iz raziskav namreč kažejo, da se je mogoče učiti in naučiti raznolikih vidikov dobrega počutja in odpornosti na stresne situacije. Ti dokazi potrjujejo, da se je obravnavana tematika izkazala za učinkovito strategijo in da je dobro počutje na delovnem mestu vredno truda in prizadevanj. S to tematiko tako odpiramo širši prostor za razmislek in delovanje, saj verjamemo, da mora spodbujanje dobrega počutja presegati odgovornost posameznika in šole ter biti obravnavana tudi skozi prizmo celotnega šolskega sistema. V mreži bo tako skozi celotno šolsko leto poudarek na vodenem procesu in aktivnem pristopu ter uporabi strategij za dobro počutje v šolah in vrtcih. V mreži bomo skozi proces vodenja izboljšave spoznavali:

  • ključne dimenzije tematike dobrega počutja (wellbeing);
  • glavne modele teorij dobrega počutja na mednarodni ravni;
  • kaj je stres, od kod izvira in kako ga prepoznati,
  • kako bolje upravljati s časom in konflikti,
  • čuječnost v teoriji in praksi,
  • izgorelost,
  • digitalni stres,
  • pomen zdravega življenjskega sloga in skrbi zase,
  • vaje in tehnike za sproščanje mišične napetosti in za umirjanje uma (na vsaki delavnici),
  • pripravili akcijski načrt odpornosti na stres na ravni zavoda.

Predavateljica: Lea Avguštin

 

SKRB ZA DOBRE ODNOSE KOT TEMELJNI GRADNIK VARNEGA IN SPODBUDNEGA DELOVNEGA OKOLJA

Čas, ki ga v aktivni delovni dobi preživimo na delovnem mestu, se pogosto zelo približa času, ki ga preživimo v domačem okolju, s svojimi družinami in prijatelji. Delovno mesto je okolje, kjer uporabimo svoje znanje in sposobnosti, doživimo svoje največje zmage in se učimo premagovati ovire. Delovno okolje močno vpliva na to, kako se posameznik počuti. Dobro počutje pa vpliva na ustvarjalnost, učinkovitost in tudi predanost  kakovostnemu učenju in poučevanju v vrtcih in šolah. Znano je, da dobri  medsebojni odnosi preprečijo, da bi strokovni delavci iskali druge zaposlitve. Dobri odnosi so zgled za otroke in učence, to pa se odraža tudi navzven. Globalne raziskave (Gallup, Inc.) kažejo, da kar okoli tri četrtine ljudi na delovnem mestu ni zavzetih in zadovoljnih. Kaj narediti, da bi skupaj ustvarjali spodbudno pozitivno delovno okolje, v katerem se zaposleni razvijajo in rastejo, se dobro počutijo, imajo s svojimi sodelavci dobre odnose, se spoštujejo in si zaupajo? V tej mreži bomo spodbujali razvojne time vrtcev in šol, da bodo skupaj s sodelavci iskali odgovore, izmenjevali dobre prakse in se učili novih pristopov za krepitev dobrih odnosov. V letu dni bodo raziskali stanje na izbranem področju in načrtovali dejavnosti za izboljšave. Cilji mreže:

  • v vrtcih in šolah spodbuditi razmislek o pomenu odnosov ter spodbudnega in varnega delovnega okolja;
  • razširiti poznavanje značilnosti varnega in spodbudnega delovnega okolja in opredeliti dejavnike, ki vplivajo na doživljanje delovnega okolja;
  • ugotoviti, kako zmanjšati negativne učinke raznolikih dejavnikov na medosebne odnose;
  • zasnovati ustrezne dejavnosti za krepitev odnosov, medsebojnega razumevanja in povezovanja med zaposlenimi.

Predavateljica: mag. Vlasta Poličnik

 

COACHING VEŠČINE IN ORODJA V PODPORO PROFESIONALNEMU UČENJU

V tej mreži bodo člani razvojnih timov spoznavali in usvajali coaching veščine in spretnosti za delo s sodelavci v podporo profesionalnemu učenju. Coaching pristop temelji na prepričanju, da zmore posameznik, ki želi nekaj spremeniti, s pomočjo obvladovanja coaching veščin aktivirati svoje notranje vire, raziskati situacijo, oblikovati jasen cilj in izbrati najboljšo pot do cilja. Ravnatelj in strokovni delavec lahko s pomočjo coaching veščin podprejo pri razvoju, učenju in doseganju ciljev svoje sodelavce in otroke, učence, dijake ter njihove starše. Koristi in učinki uporabe coaching veščin v podporo profesionalnemu učenju so na ravni vrtca oziroma šole lahko: izboljšana komunikacija, sodelovanje in klima; učinkovitejše soočanje s spremembami; boljše postavljanje prioritet in ciljev ter hitrejše in učinkovitejše doseganje ciljev, učinkovitejše reševanje konfliktov, večja motivacija, samozavest in odgovornost zaposlenih, zmanjšanje stresa in povečanje zadovoljstva, višja kakovost dela, izboljšana kakovost odločanja, boljša organizacija dela. Tema izboljšav bo v procesu usposabljanja za veščine coachinga prepuščena vrtcu, šoli in članom razvojnega tima. Cilji mreže:

  • seznaniti se s „coachingom“ (pojem, prednosti, koristi in učinki, načela, vrste, oblike …);
  • seznaniti se z izbranimi veščinami ter nekaterimi modeli in orodji coachinga (aktivno poslušanje, vzpostavljanje dobrega stika, pohvala in zahvala, močna vprašanja, model GROW in SCORE, kolo ravnovesja, semafor, trije zaznavni položaji, risba, ustvarjanje želene prihodnosti …);
  • preizkusiti izbrane veščine, modele in orodja coachinga za načrtovanje in doseganje ciljev, reševanje problemov, uvajanje sprememb na individualni in organizacijski ravni, vodenje strokovnih razprav, vodenje sestankov aktivov, vzgojiteljskih ali učiteljskih zborov, načrtovanje kariernega razvoja, komuniciranje z zahtevnimi sogovorniki ipd.

Predavateljici: dr. Tatjana Ažman in dr. Mihaela Zavašnik

 

ZAZNAVANJE IN OBRAVNAVANJE MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA

Mreža Zaznavanje in obravnavanje medvrstniškega nasilja se bo vsebinsko osredotočila predvsem na:

  • prepoznavanje znakov, ki so posledica oziroma pokazatelj medvrstniškega nasilja (na individualni ravni otrok – vedenje, učna uspešnost, socialna vključenost, poškodbe in druge zdravstvene posledice …, na ravni razreda, skupine – socialno-psihološka dinamika, razmerje in hierarhija moči …);
  • obravnavanje zaznanega medvrstniškega nasilja, ki ga sestavljajo takojšnje in procesne intervencije (ukrepanje).

Prvi cilj mreže je okrepiti šole in starše za čim hitrejše zaznavanje znakov medvrstniškega nasilja. usposabljanje razvojih timov bo šlo v tri smeri: a) etika odnosa do nasilja in definiranje nasilja, b)  prepoznavanje znakov, c) vzpostavitev zaupnega odnosa in pogovor z žrtvijo ter opazovalci. Drugi cilj mreže je šole preko mreženja in primerov dobre prakse okrepiti z znanjem in veščinami za strokovno obravnavo zaznanega medvrstniškega nasilja. Usposabljali bomo za učinkovite takojšnje intervencije in trajno naravnane procesne intervencije. V mreži se bomo posvetili trem vidikom, kjer smo v Sloveniji v zadnjih 15 letih dosegli premalo, in sicer: multiprofesionalno timsko sodelovanje znotraj vzgojno-izobraževalnega zavoda; medinstitucionalno sodelovanje s pristojnimi službami pri preprečevanju in obravnavi medvrstniškega nasilja; krepitev zavezništva s starši, ki je pri preprečevanju medvrstniškega nasilja nujno, kajti sicer tvegamo resno eskalacijo nasilja.

Predavateljica: Doroteja Lešnik Mugnaioni