Program Mreže

V programu usposabljamo strokovne delavce šol in vrtcev za uvajanje nenehnih izboljšav, kar je eden od pristopov k ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti. Program pomembno prispeva tudi k profesionalnemu razvoju, saj se na delavnicah v šolah in vrtcih usposabljajo skupaj vsi strokovni delavci, preko mrež pa se povezujejo tudi z drugimi zavodi. Pomemben del usposabljanja v Mrežah učečih se šol in vrtcev namreč predstavljajo strokovne razprave med sodelavci, izmenjava znanja in izkušenj ter timsko reševanje skupnih problemov.

Usposabljanje poteka na dveh ravneh:

na ravni razvojnih timov (v Zavodu RS za šolstvo – Šoli za ravnatelje);
na ravni učiteljskih oziroma vzgojiteljskih zborov (razvojni timi izvajajo delavnice v šolah in vrtcih).

Program traja od septembra 2024 do avgusta 2025. V tem času bodo izvedene delavnice za razvojne time in ravnatelje, delavnice za strokovne delavce v šolah in vrtcih ter mreženja med šolami in vrtci na konkretnih primerih izboljšav. V času programa Mreže učečih se šol in vrtcev bomo izvedli 6 delavnic za razvojne time, kjer bomo identificirali področje izboljšave in jih usposobili za izvajanje delavnic v šolah in vrtcih. Razvojni tim bo v šoli ali vrtcu izvedel 4 delavnice.

Mreže v šolskem letu 2024/25

COACHING VEŠČINE IN ORODJA V PODPORO PROFESIONALNEMU UČENJU

V tej mreži bodo člani razvojnih timov spoznavali in usvajali coaching veščine in spretnosti za vodenje strokovnih razprav s sodelavci. Coaching pristop temelji na prepričanju, da zmore posameznik, ki želi nekaj spremeniti, s pomočjo obvladovanja coaching veščin aktivirati svoje notranje vire, raziskati situacijo, oblikovati jasen cilj in izbrati najboljšo pot do cilja. Ravnatelj in strokovni delavec lahko s pomočjo coaching veščin podprejo pri razvoju, učenju in doseganju ciljev svoje sodelavce in otroke, učence, dijake ter njihove starše. Koristi in učinki uporabe coaching veščin in vodenja strokovnih razprav na izbrano temo so na ravni vrtca oziroma šole lahko: izboljšana komunikacija, sodelovanje in klima; učinkovitejše soočanje s spremembami; boljše postavljanje prioritet in ciljev ter hitrejše in učinkovitejše doseganje ciljev, učinkovitejše reševanje konfliktov, večja motivacija, samozavest in odgovornost zaposlenih, zmanjšanje stresa in povečanje zadovoljstva, višja kakovost dela, izboljšana kakovost odločanja, boljša organizacija dela.

Cilji:

Seznaniti se s „coachingom“ (pojem, prednosti, koristi in učinki, načela, vrste, oblike …).
Seznaniti se z izbranimi veščinami ter nekaterimi modeli in orodji coachinga (aktivno poslušanje, vzpostavljanje dobrega stika, pohvala in zahvala, močna vprašanja, model grow in score, kolo ravnovesja, semafor, trije zaznavni položaji, risba, ustvarjanje želene prihodnosti …).
Preizkusiti izbrane veščine, modele in orodja coachinga za načrtovanje in doseganje ciljev, reševanje problemov, uvajanje sprememb na individualni in organizacijski ravni, vodenje strokovnih razprav, vodenje sestankov aktivov, vzgojiteljskih ali učiteljskih zborov, načrtovanje kariernega razvoja, komuniciranje z zahtevnimi sogovorniki ipd.
Podpreti razvojne time pri načrtovanju izboljšav na področju krepitve profesionalnega razvoja strokovnih delavcev.

Predavateljici: dr. Tatjana Ažman in dr. Mihaela Zavašnik

KREPITEV VLOGE IN NALOG RAZREDNIKA IN ODDELČNEGA UČITELJSKEGA ZBORA

Razrednik ima v luči vseh sprememb, ki se dogajajo v družbi in šoli, vedno bolj zahtevno in pomembno nalogo. To od njega terja učenje in razvoj kompetenc, ki so potrebne za izvajanje te odgovorne vloge. Če želimo biti uspešni pri vpeljavi sprememb v delovanju razredništva, je potrebno poskrbeti tako za individualno učenje kot za skupno učenje in razvoj. Pri tem se je potrebno zavedati, da je razrednik sicer res učenčev prvi učitelj, na katerega se učenec obrne, ni pa edini, na katerega leti vsa odgovornost. Zaradi obilice vseh zahtev, specifik in pričakovanj različnih deležnikov je nemogoče pričakovati, da bo to vlogo opravljal sam. Obstajajo različne možnosti za podporo razrednikom pri njihovem delovanju. Katera od oblik bo na posamezni šoli prišla v ospredje, je seveda odvisno od konteksta posamezne šole. V izvajanje razredništva naj bi tako bili vključeni vsi strokovni organi na šoli. Zagotovo pa je za zagotavljanje učinkovitega razredništva ključno poenoteno delovanje celotnega učiteljskega zbora.

Za soočanje z vsemi izzivi, ki jih prinaša razredništvo, je pomembno premišljeno načrtovanje. V mreži se bomo lotili uvajanja sprememb na področju razredništva. Razvojne time bomo spodbujali, da bodo skupaj s sodelavci prepoznali največje izzive in na podlagi tega načrtovali vpeljavo sprememb, ki bodo vodile v učinkovito razredništvo, ki bo zagotavljajo varno in spodbudno učno okolje za vse.

Cilji mreže:

V šolah spodbuditi razmišljanje o skupni odgovornosti vseh strokovnih delavcev za vodenje posamezne oddelčne skupnosti.
V šole vpeljati različne oblike formalne in neformalne podpore razrednikom.
Načrtovati dejavnosti v podporo učiteljem za razvoj ustreznih kompetenc za vodenje oddelka in oddelčnega učiteljskega zbora.
V šolah spodbuditi doslednost in enotnost delovanja pri uresničevanju skupnih dogovorov.
Načrtovati in organizirati delo razrednikov in oddelčnih učiteljskih zborov tako, da bo le-to sledilo prednostnim ciljem in nalogam šole.
Podpreti razvojne time pri načrtovanju izboljšav na področju razrednikov.

Predavateljica: mag. Marina Pavčnik

SKRB ZA DOBRE ODNOSE KOT TEMELJNI GRADNIK VARNEGA IN SPODBUDNEGA DELOVNEGA OKOLJA

Čas, ki ga v aktivni delovni dobi vsakodnevno namenimo delu in preživimo na delovnem mestu, pogosto presega čas, ki ga preživimo v domačem okolju, s svojimi družinami in prijatelji. Delovno mesto je okolje, kjer uporabljamo svoje poklicno znanje in sposobnosti, doživimo zmage, se učimo premagovati ovire ter se učiti iz neuspehov. Delovno okolje močno vpliva na to, kako se vsak od posameznikov, ki v vrtcu ali šoli deluje, počuti. Dobro počutje pa vpliva na ustvarjalnost, zavzetost, učinkovitost in tudi predanost strokovnih delavcev kakovostnemu učenju in poučevanju. Dobri odnosi med strokovnimi delavci so dober zgled za otroke, učence in dijake, prepoznani pa so tudi izven zavod, v lokalnem okolju. Znano je, da dobri medsebojni odnosi vplivajo na manjše izostajanje zaposlenih z dela in zmanjšujejo možnost, da bi strokovni delavci menjali zaposlitev. Globalne raziskave (Gallup, Inc.) kažejo, da kar okoli tri četrtine ljudi na delovnem mestu ni zavzetih in zadovoljnih. Kaj narediti, da bi vsi skupaj ustvarjali spodbudno in pozitivno delovno okolje, v katerem se zaposleni razvijajo in rastejo, se dobro počutijo, imajo s svojimi sodelavci dobre odnose, se spoštujejo in si zaupajo?

V tej mreži bomo spodbujali razvojne time vrtcev in šol, da bodo skupaj s sodelavci raziskali odnose v kolektivu, opredelili izzive in iskali odgovore v smeri izboljšav. Timi bodo imeli možnost izmenjevati dobre prakse in se učiti novih pristopov za krepitev dobrih odnosov. V letu dni bodo raziskali stanje na izbranem področju in načrtovali dejavnosti za izboljšave v smeri varnega in spodbudnega delovnega okolja. Cilji mreže:

V vrtcih in šolah spodbuditi razmislek o pomenu dobrih odnosov ter spodbudnega in varnega delovnega okolja.
Razširiti in poglobiti poznavanje značilnosti varnega in spodbudnega delovnega okolja in opredeliti dejavnike, ki vplivajo na doživljanje delovnega okolja.
Ugotoviti, kako zmanjšati negativne učinke raznolikih dejavnikov na medosebne odnose.
Zasnovati ustrezne dejavnosti za krepitev odnosov, medsebojnega razumevanja in povezovanja med zaposlenimi.

Predavateljica: mag. Vlasta Poličnik

USTVARJALNE POTI SODELOVANJA S STARŠI

Sodelovanje družin in strokovnih delavcev pomembno prispeva k ustreznemu dopolnjevanju celostne vzgoje in učenja otroka, učenca in mladostnika. Od vseh deležnikov se pričakuje pripravljenost za sodelovanje pri doseganju skupnih ciljev. Le z dobrim sodelovanjem lahko uspešno usklajujejo vzgojne pristope in spodbujajo posameznikov celostni razvoj oziroma pomembno prispevajo k njihovim razvojnim in učnim dosežkom. Na vzpostavitev in vzdrževanje dobrih odnosov, zaupanja in odprte komunikacije med strokovnimi delavci in družinami vplivajo raznoliki subjektivni in objektivni dejavniki na raznoterih ravneh delovanja (nacionalni, lokalni, šolski, vrtčevski, oddelčni, družinski). Pomembno je, da otroci, učenci in mladostniki dejavno sodelujejo s starši, skrbniki, ravnatelji in strokovnimi delavci ter drugimi deležniki v procesu usklajevanja svojih pričakovanj, stališč in potreb. Vzpostaviti je treba odprt komunikacijski prostor, ki omogoča ustvarjanje skupnih rešitev. Prizadevanje za partnersko sodelovanje družin in vzgojno-izobraževalnih zavodov mora biti načrtno, saj pomembno vpliva na posameznikovo počutje, učenje, osebnostni razvoj, motivacijo, znanje in interese. Temelj procesa partnerskega sodelovanja je visoka stopnja etičnega delovanja strokovnih delavcev in kakovostno izbranih ter ubranih strokovnih pristopov. Kakovostno partnersko sodelovanje je vredno redno evalvirati in na osnovi analize podatkov po potrebi izboljševati.

Na srečanjih bomo osvetlili raznolike vidike sodelovanja med družinami in vrtci oz. šolami ter nagovorili aktualne izzive, s katerimi se udeleženci soočajo. Namen je podpreti razvojne time pri načrtovanju izboljšav na področju sodelovanja s starši. Skupaj bomo iskali odgovore na naslednja vprašanja:

Kako razumete raznolikosti sodobnih družin in njihova pričakovanja glede sodelovanja z vrtcem, šolo?
Na katerih temeljih gradite partnersko sodelovanje in soustvarjamo nove možnosti za vse vključene?
Kako gradite zaupen in spoštljiv odnos do staršev in otrok?
S katerimi izzivi se srečujete in kako jih premagujete?
Kako ugotavljate učinkovitost vašega sodelovanja?

Predavatelj: mag. Marko Strle