Program Mreže

V programu Mreže usposabljamo strokovne delavce šol in vrtcev za uvajanje nenehnih izboljšav, kar je eden od pristopov k ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti. Program pomembno prispeva tudi k profesionalnemu razvoju, saj se na delavnicah v šolah in vrtcih usposabljajo skupaj vsi strokovni delavci, preko mrež pa se povezujejo tudi z drugimi zavodi. Pomemben del usposabljanja v Mrežah namreč predstavljajo strokovne razprave med sodelavci, izmenjava znanja in izkušenj ter timsko reševanje skupnih problemov.

Usposabljanje poteka na treh ravneh:
• na ravni razvojnih timov, ki ga izvajamo v Šoli za ravnatelje,
• na ravni celotnih učiteljskih oziroma vzgojiteljski zborov, ki ga izvajajo razvojni timi v šolah in vrtcih,
• z ravnatelji na delavnicah, ki jih izvajamo v Šoli za ravnatelje.

Program traja dve šolski leti s pričetkom v mesecu septembru in zaključkom v mesecu majo naslednje šolsko leto. Razvojni timi se usposabljajo v eni dvodnevni in štirih enodnevnih delavnicah, v šoli oziroma vrtcu izvedejo pet delavnic ter podpirajo in evalvirajo uvajanje izboljšave.

V šolskem letu 2017/2018 bomo v okviru programa Mreže izvajali naslednje teme:

  • Z mreženjem krepimo sodelovanje
  • Kultura in klima vzgojno-izobraževalnega zavoda
  • Znamo komunicirati s starši. ! ?
  • Osebna in profesionalna učinkovitost strokovnih delavcev v vrtcih in šolah

________________________________________
KULTURA IN KLIMA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA

Organizacijska kultura in klima sta pomembna dejavnika v delovanju vzgojno-izobraževalnega zavoda, saj vplivata na vse procese, ki se v njem dogajajo – na način vodenja, motiviranja, komuniciranja, reševanja problemov, prizadevanja za kakovost, etičnost ravnanja z učitelji itd.  Organizacijska kultura je vzorec prepričanj in vrednot, ki jih člani neke organizacije razvijejo v daljšem času in se izražajo v materialnih simbolih in vedenjih, klima pa odraža posameznikovo doživljanje organizacijske kulture in se kaže v vzdušju na šoli.

Za dobro delovanje vzgojno-izobraževanje organizacije in zavzetost zaposlenih je torej pomembno tudi vzpostavljanje in vzdrževanje  takšne kulture in klime, ki spodbujata razvoj, stalno učenje in ustvarjata zaposlenim prijazna delovna mesta.

Skozi proces vodenja izboljšave na tem področju bomo poskušali odgovoriti na vprašanja: kako se posamezne VIZ razlikujejo med seboj, zakaj se v enih počutimo bolje kot v drugih, kaj ustvarja  in vpliva na vzdušje ter oblikuje odnose in kako lahko na to vplivamo?

Z MREŽENJEM KREPIMO SODELOVANJE

V sodelovanje z okoljem šola in vrtec vstopata, da bi uresničila svojo vizijo, poslanstvo in dosegla koristi za svoje učence oziroma otroke. Ne gre le za številnost in pomembnost stikov, ampak predvsem za njihovo kakovost in trajnost. S sodelovanjem krepimo socialni in kulturni kapital posameznika in skupnosti. Sodelovanje omogoča razvijanje različnih spretnosti, še posebej socialnih in čustvenih, ki so za življenje in delo v našem stoletju enako pomembne kot kognitivne spretnosti. Vedno več je dokazov, da mreženje pod določenimi pogoji prispeva k spremembam in učenju.

V programu boste razširili in poglobili poglede na različne vrste, ravni in načine sodelovanja šole z okoljem ter njegove koristi. Vemo, da je sodelovanja v naših vrtcih in šolah veliko, zato se bomo vprašali, kakšno sodelovanje najbolje prispeva k dosežkom otrok, koliko naj ga bo, kdo naj sodeluje in pri čem. Pri analizi stanja in načrtovanju izboljšave bomo pozorni na vzpostavljanje socialnih mrež in mreženje znotraj zavoda in v sodelovanju z okoljem. Osredotočili se bomo na izgradnjo zaupanja med sodelujočimi. Izmenjali boste primere dobre prakse in se mrežili pri načrtovanju, izvedbi in evalvaciji izboljšave, ki jo boste vrtci in šole opredelili vsak zase, glede na svoje potrebe.

OSEBNA IN PROFESIONALNA UČINKOVITOST STROKOVNIH DELAVCEV V VRTCIH IN ŠOLAH

Učinkovita povezava in ravnovesje med  osebnim in profesionalnim življenjem strokovnih delavcev je v današnjem času zelo pomembna. Profesionalni uspeh je povezan z uspehom v osebnem življenju, ali drugače povedano – če se znamo organizirati v osebnem življenju, se bomo znali tudi v profesionalnem življenju. Teme, ki jih bomo v mrežah obravnavali nas bodo nagovarjale tako individualno, kakor tudi v odnosu do ljudi, s katerimi profesionalno sodelujemo ter s tem izboljševali   medsebojne odnose ter nadgradili osebno in profesionalno učinkovitost. Lotili se bomo tem kot so npr. organizacija  časa, skrb za zdravje ter obvladovanje stresa in energije. Prav tako se bomo pogovarjali o ravnovesju med različnimi življenjskimi vlogami ter o pomenu asertivne komunikacije.

V mrežah bomo skupaj ugotovili, kako bomo izboljšave vnesli na nivoju posameznika in na nivoju  profesionalnega življenja šole ali vrtca. Mreže so torej namenjene vsem šolam in vrtcem, ki želijo narediti korak naprej na individualnem in organizacijskem nivoju ter tako povečati osebno in profesionalno učinkovitost.

ZNAMO KOMUNICIRATI S STARŠI. ! ?  

 Komunikacija s starši je del vsakdana strokovnih delavcev. Omogoča partnersko sodelovanje najpomembnejših oseb, ki so odgovorne za učenje in razvoj otrok, učencev in dijakov. Dobro sodelovanje je pot do njihovega znanja, spretnosti, motivacije, uspeha, vrednot ter odnosa do sebe in drugih. Komunikacija je vsakdanja dejavnost ljudi, saj »ni mogoče ne komunicirati«, sporoča eno od osnovnih spoznanj teorije o komunikaciji. Mojstrimo jo od rojstva dalje in vendar jo je mogoče nenehno nadgrajevati. Pogovori med strokovnimi delavci in starši lahko potekajo gladko in se zaključujejo v zadovoljstvo obojih (s piko), kdaj pa kdaj so lahko zavzeti, navdušeni, glasni ali jezni (in jih ponazarja klicaj), tu in tam pa se oboji sprašujejo, kaj se dogaja in kako naprej.

Vsebina te mreže bo osvetlila partnersko sodelovanje med strokovnimi delavci, starši in otroci. Dotaknili se bomo dejavnikov, ki vplivajo na količino in način njihovega sodelovanja (starost otroka, situacija itd.), kot tudi ciljev, stališč, pričakovanj, načel in oblik sodelovanja. Spoznali bomo, kako s komunikacijo opredeliti meje sodelovanja. Poglobili se bomo v različne načine komunikacije, kot so npr. pisna, ustna, po telefonu, preko interneta in podob. Z izkustvenimi pristopi bomo ozaveščali lastno komunikacijo ter krepili veščine poslušanja in sporočanja, vodenja pogovorov, reševanja konfliktov in komuniciranja s težavnimi starši. Poudarek bo na veščinah komunikacije z elementi coachinga.

Razvojni timi bodo v svojih zavodih vodili proces izboljšave na izbranem področju komunikacije s starši – načrtovanje, izvedbo in spremljavo.