Uvodnik
Uvod v razpravo in predstavitve primerov dobrih praks spodbujanja socialnega in kulturnega kapitala
Mateja Brejc in Tatjana Ažman
Vodenje 3|2014: 3–7
Pogledi na vodenje
Socialni kapital, enake možnosti in izobraževalne politike
Andreja Barle Lakota in Mitja Sardoč
Pričujoči prispevek analizira posamezne razsežnosti pojma socialni kapital ter njegovo povezanost z drugimi pojavnimi oblikami kapitala, npr. kulturnim kapitalom. Poseben poudarek je namenjen analizi povezanosti med idejo o enakih (izobraževalnih) možnostih ter socialnim kapitalom. Prva polovica prispevka analizira konceptualizacijo pojma socialni kapital, druga pa posamezne razsežnosti ideje o enakih možnostih ter njeno povezanost s konceptom socialnega kapitala. Sklepni del prispevka opozarja na vrsto vprašanj, ki jih odpirajo politike zagotavljanja oziroma uresni čevanja enakih (izobraževalnih) možnosti, ter s tem povezane težave.
Ključne besede: socialni kapital, kulturni kapital, enake (izobraževalne) možnosti, edukacijske politike, družbena neenakost
Vodenje 3|2014: 9–27
Izmenjave
Detabuizacija ali rušenje tabujev na območju Haloz
Silvestra Klemenčič
V prispevku predstavljamo program mreže sodelujočih šol Spodnjega Podravja z naslovom »za rušenje tabujev«; šole sodelujejo v projektu Šole za ravnatelje Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti (v nadaljevanju SKK). Opisali bomo vzroke za izbiro vsebin in navedli osnovne podatke o obravnavani populaciji. Izhodišča za razpravo temeljijo na zgodovinskem pregledu družbe in opredelitvi tabujev skozi čas. Uporabili smo kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod pridobivanja podatkov, prevladujeta pa deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda raziskovanja. Da bi uspešno izvedli načrtovane dejavnosti, smo se odločili za promocijo programa mreže oziroma tematik, o katerih se v obravnavanem okolju še vedno ne govori naglas, drugod pa so morda samoumevne.
Ključne besede: tabu, socializacija, socialni in kulturni kapital, Haloze
Vodenje 3|2014: 29–47
Vključevanje učencev priseljencev v življenje in delo osnovne šole
Bojana Škabar
Prispevek opisuje konkreten projekt, s katerim smo na šoli želeli poglobiti nekatere vidike socialnega in kulturnega kapitala pri uencih priseljencih. Članek poudarja pomen celostnega pristopa k učencem priseljencem, ki s svojo navzočnostjo v življenju in delu osnovne šole predstavljajo ranljivo skupino učencev z nizko stopnjo socialnega in kulturnega kapitala. Učitelji se ob delu z njimi srečujemo z dilemo in moralnim vprašanjem, kako doseči, da bo integracija postala inkluzivni proces za otroka in starše, kar jim bo olajšalo vsakdanje življenje, ter kako preprečiti, da bi ta proces postal prisilna asimilacija učenca v novo družbeno in kulturno okolje. Delo smo zastavili kot celostno pomoč na materialni, informacijski, socialni in čustveni ravni, s projektom pa smo nameravali doseči lažje vključevanje učenca priseljenca in njegovih staršev v sistem izobraževanja in družbo.
Ključne besede: socialni kapital, kulturni kapital, učenci priseljenci, celostni pristop, šola
Vodenje 3|2014: 49–63
Pogumno v svet
Irena Prašnikar
Kot mreža osnovnih šol s prilagojenim programom, v katerih izobražujemo otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, smo v projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala vstopali s predpostavko, da smo tovrstne šole marginalne skupnosti, v katerih in med katerimi obstaja visoka stopnja pripadnosti in kohezivnosti, navzven pa povzročamo nelagodje in smo stigmatizirane. Zavest večine se spreminja le ob vložku manjšine, zato smo se odločili za aktivacijo in naredili korak proti večini. Temeljni cilj projekta je omogočanje stikov in mreženje. Z odpiranjem šole navzven in z izvajanjem dejavnosti skupaj z večinsko populacijo smo prispevali k vzpostavitvi stikov, medsebojnemu
sodelovanju in spoznavanju oseb s posebnimi potrebami ter razbijanju stereotipov o njih. Omogočili smo vzpostavljanje in ohranjanje novih stikov (mreženje) ter pridobivanje novih veščin ter znanj (kvalifikacije in kompetence) vseh deležnikov. S tem smo pridobivali socialni in kulturni kapital ter se medsebojno spoznavali in si zaupali, kar vpliva tudi na spreminjanje predstave o osebah s posebnimi potrebami.
Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, osnovna šola s prilagojenim programom, marginalna skupnost, socialni in kulturni kapital, zaupanje, sodelovanje, deležniki
Vodenje 3|2014: 65–87
Krepitev sodelovanja s starši za dvig socialnega kapitala
Špela Udovič
Dobro sodelovanje med šolo in domom prispeva k boljši kakovosti življenja na šoli v korist vseh udeležencev. V prispevku predstavljamo dve dejavnosti, s katerima smo preko neformalnih oblik okrepili ali vzpostavili sodelovanje med šolo in starši, s čimer smo si želeli pridobiti njihovo zaupanje. Na vseh šolah se srečujemo z dvema tipoma staršev – eni s šolo redno sodelujejo, udeležujejo se govorilnih ur in roditeljskih sestankov, ki so še vedno prevladujoča oblika sodelovanja med šolo in domom, na drugi strani pa govorimo o t. i. »odsotnih starših«, ki le redko ali pa celo nikoli ne pridejo v stik z učitelji. Pri prvih smo z najrazličnejšimi dejavnostmi skušali doseči, da bi čim bolj aktivno sodelovali pri procesih znotraj šole, druge pa smo skušali spodbuditi k osnovnemu sodelovanju. Opisali bomo tudi težave ob izvedbi neformalnih oblik sodelovanja s starši in spoznanja, ki smo jih ob tem pridobili.
Ključne besede: socialni in kulturni kapital, partnerski odnos med šolo in starši, zaupanje, neformalne oblike sodelovanja s starši
Vodenje 3|2014: 89–100
Zakaj naj učenec ali dijak postane prostovoljec?
Nina Žnidarič
V šolskem letu 2013/2014 smo se v okviru projekta za dvig socialnega in kulturnega kapitala povezale tri osnovne in ena srednja šola iz občine Ormož. oš Velika Nedelja je prevzela vlogo koordinatorke in skupaj z oš Ormož, oš Miklavž pri Ormožu ter Gimnazijo Ormož oblikovala mrežo, ki smo jo poimenovali »Z roko v roki«. Za prednostno nalogo smo si zadali spodbujanje prostovoljstva in tutorstva pri učencih in dijakih, naš namen pa je bil graditi pozitivne socialne odnose med ljudmi. Da pa bi v razmeroma individualistično naravnanem okolju spodbudili čim večjo vključenost posameznikov v družbo, smo se ob dejavnostih nenehno povezovali z zavodi in društvi iz lokalne skupnosti. V prispevku predstavljamo primer dobre prakse, in sicer načrtovanje in potek dejavnosti ter metode merjenja in rezultate. Ugotavljamo, da prostovoljstvo in tutorstvo prispevata h krepitvi vzajemnosti, pomagata pri oblikovanju pristnih odnosov, povezovanja in izboljšujeta kakovost življenja v današnji družbi.
Ključne besede: prostovoljstvo, tutorstvo, socialni in kulturni kapital, šola
Vodenje 3|2014: 101–116
Prostovoljstvo v šoli: pomemben dejavnik za dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalni skupnosti
Tjaša Mezinec
Članek govori o socialnem in kulturnem kapitalu in se osredotoča na prostovoljstvo kot enega izmed vidikov socialnega in kulturnega kapitala. Osrednji prostovoljni dejavnosti, ki ju bomo obravnavali, sta medvrstniška pomoč in druženje ter medgeneracijsko sodelovanje. V prispevku bomo predstavili načine izvajanja in raziskovanja dejavnosti, metode merjenja, analizo samega delovanja in končne rezultate. Izpostavili bomo pomen zaupanja kot klju čnega dejavnika, ki botruje dvigu socialnega in kulturnega kapitala. Glavno vprašanje, ki smo si ga zastavili, je, ali so šola in prostovoljne dejavnosti znotraj šolskega prostora lahko ključni dejavniki, ki spreminjajo in izboljšujejo stanje na področju socialnega in kulturnega kapitala v svojem okolju.
Ključne besede: socialni in kulturni kapital, prostovoljstvo v šoli, zaupanje, medvrstniška pomoč
Vodenje 3|2014: 117–134
Spodbujanje in ohranjanje prostovoljstva za dvig socialnega in kulturnega kapitala med učenci
Eva Osojnik
Namen članka je predstaviti primer dobre prakse spodbujanja in ohranjanja prostovoljstva v mreži štirih šol. V članek bom zajela vse dejavnosti v zvezi s prostovoljstvom, ki smo jih izvajali med šolskim letom ter z njimi dvigovali socialni in kulturni kapital tako pri učencih kot pri vseh drugih udeležencih. Rada bi pokazala, da z dobrim delom pridobimo veliko dobrega, in to ne samo uporabniki prostovoljstva, pač pa tudi mi, kot prostovoljci. Opredelila bom pojem socialni in kulturni kapital ter predstavila pomen prostovoljstva. Obravnavala bom delo na šolah, ki so se povezale v mrežo, omenila težave, na katere smo naleteli, ter predstavila našo vizijo za naprej.
Ključne besede: prostovoljno delo, socialni kapital, kulturni kapital, soodvisnost, prostovoljstvo šol
Vodenje 3|2014: 135–146
Tutorstvo kot medvrstniška učna pomoč
Vesna Selinšek Jahi ´c
V članku predstavljamo program tutorstva kot prostovoljne medvrstniške učne pomoči. V tutorstvu vidimo odličen način, da se dijaki povežejo med seboj, spoznajo pomen medsebojne pomoči, pridobijo samozavest in razvijajo druge vidike svojega socialnega in kulturnega kapitala. Dijake tutorje smo usposabljali na obeh gimnazijah, kjer smo vzpostavili tudi večino parov, nekaj tutorjev pa je delovalo na dveh osnovnih šolah iz mreže. Tutorji so se na izvajanje učne pomoči pod vodstvom mentoric pripravljali na delavnicah, na katerih so ozaveščali komunikacijo, odnose, načine učenja ter določili etična načela tutorskega odnosa. Pri izvedbi smo ugotovili, da sta sprotno spremljanje poteka učne pomoči ter podpora tutorjem in prejemnikom zelo pomembna, saj določene situacije zahtevajo skupno iskanje rešitev. Končna evalvacija je pokazala, da smo pri udeležencih dosegli želene spremembe in da so se tako naša začetna pričakovanja uresničila.
Ključne besede: dijaki, prostovoljstvo, socialni in kulturni kapital, tutorstvo, učna pomoč
Vodenje 3|2014: 147–162
Učna ura s psom: vključevanje psa v vzgojno-izobraževalno delo
Iris Smolkovič
Pri učni uri s psom za učence z motnjo v duševnem razvoju (v nadaljevanju mdr) gre za podporo pri pouku, namen česar je učencem na drugačen, interaktiven način približati učno snov. Pes sodeluje kot motivator pri doseganju ciljev, kot so dvig motivacije za vztrajanje pri dejavnostih, odpravljanje strahu pred psom, učenje pravilne interakcije s psom, ter ciljev, ki so vezani na učni načrt pri posameznem predmetu. Evalvacije po vsaki učni uri, pogovori z učitelji in analiza vprašalnika za učitelje so pokazali, da se velika večina učiteljev popolnoma strinja s tem, da je vključevanje psa v vzgojno-izobraževalno delo koristno, da daje pozitivne rezultate in da ne ovira vzgojno-izobraževalnega dela. Pes ne vpliva pozitivno samo na učence, pač pa tudi na učitelje. Na splošno pa pes v šoli prispeva k bolj pozitivni šolski klimi. Tako naše izkušnje kot izkušnje iz tujine kažejo, da ima vključevanje psa v vzgojno-izobraževalno delo potencial tudi na ravni dviga socialnega in kulturnega kapitala.
Ključne besede: učna ura s psom, učenci s posebnimi potrebami, terapija s pomočjo psa, socialni in kulturni kapital
Vodenje 3|2014: 163–180
Z umetnostjo do dviga socialnega in kulturnega kapitala
Renata Sporn
Za zapis o primeru dobre prakse na področju vplivanja na socialni in kulturni kapital smo izbrali umetnost, natančneje ukvarjanje z lutkami v osnovni šoli. Radi bi namreč pokazali, da je preko umetnosti mogoč dvig socialnega in kulturnega kapitala. V današnjem času se premalo zavedamo pomena umetnostne vzgoje in dajemo prednost vsem drugim področjem. Teoretična izhodišča v povezavi s tem problemom smo poiskali v literaturi, ki se navezuje na lutkovno dejavnost kot umetnost ter na njeno vlogo pri krepitvi medosebnih odnosov, s poudarkom na sodelovanju, zaupanju, skupnih pravilih in vrednotah ter razvijanju veščin. Lutkovno dejavnost smo ponudili učencem druge in tretje triade, ki so se prostovoljno odločili za sodelovanje. Občinstvo na lutkovnih predstavah so bili tudi otroci iz vrtca, učenci, starši, stari starši, starejši občani, vzgojitelji, učitelji in člani kulturno-umetniškega društva. Dogajanja so se odvijala v šoli in na različnih prizoriščih v Radencih.
Ključne besede: socialni kapital, kulturni kapital, umetnost, lutkovna dejavnost
Vodenje 3|2014: 181–193
Karierno-podjetniške dejavnosti in promocija tradicionalnih poklicev
Helena Fortič
Številni mladostniki v Sloveniji imajo prešibak socialni in kulturni kapital (SKK), kar zmanjšuje njihove zaposlitvene priložnosti, ekonomsko samostojnost in slabo vpliva na njihov osebni razvoj. Poleg tega v poklicnem izobraževanju ne vidijo perspektivnosti. Zato smo se osredotočili na promocijo tradicionalnih poklicev in kariernopodjetniške
dejavnosti za dvig SKK z vidika socialnih omrežij, (samo)zaupanja, vzajemnosti, soodvisnosti in vrednot. Dijaki so povečali (samo)zaupanje in razširili socialno mrežo, ustrezneje vrednotijo svoje karierne možnosti in imajo do priložnosti bolj proaktiven odnos. Dobili so izkušnje o pomenu solidarnosti, vzajemnosti in sodelovanja ter razvili tesnejše medgeneracijske odnose. Usvojili so različne prenosljive kompetence; z vzpostavitvijo sistema njihovega evidentiranja so ozavestili pomen trajnosti pridobljenega. Hkrati s tem se je povečeval SKK delavcev šole in drugih sodelujočih deležnikov v lokalnem okolju. Obravnavani vidiki SKK so lahko v nasprotju s podjetniškimi vrednotami tekmovanja in izključevanja. Zato smo posebno pozornost posvetili oblikovanju vrednot, ki omogočajo razvoj enakih možnosti in socialno vključenost.
Ključne besede: podjetnost, podjetništvo, socialni in kulturni kapital, mreženje, tradicionalni poklic
Vodenje 3|2014: 195–215
