Pogledi na vodenje
Dejavniki sodelovanja pri oblikovanju podpornega okolja ob upoštevanju koncepta pripoznanja
Marjeta Šmid in Martina Ozbič
Na partnersko sodelovanje v socialnem življenju in delu vrstnikov vplivajo tudi kulturne krivice, ki se v praksi kažejo tako, da se učenci, zlasti otroci s posebnimi potrebami, umikajo iz socialnega življenja in so nesprejeti. V raziskavi, ki jo predstavljamo v prispevku, s pomočjo koncepta pripoznanja v treh programih za otroke s posebnimi potrebami ugotavljamo, kateri so dejavniki, ki omogočajo uspešno sodelovanje, ali je mogoče prepoznati neugodne kulturne vzorce vrednot, ki sodelovanje ovirajo, ter kakšne so razlike med programi. Opazovali smo dejavnost 98 učencev prilagojenega programa vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom (NIS), posebnega programa (PP) in vzgojno-izobraževalnega programa s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (DSP) pri pouku. Rezultati faktorske analize so pokazali, da so za uspešno participacijo učencev najpomembnejši vloga učitelja pri zagotavljanju sodelovalnih načinov dela in postavljanju zahtevnih nalog, verbalna aktivnost, zastopstvo in vidnost učencev zaradi dosežkov. Učenci pogosto ne sodelujejo, ker v razredu ne uporabljajo sodelovalnih načinov dela, zaradi nevidnosti, neslišanosti ter prepričanj, da ne zmorejo sodelovati. Pri učencih, vključenih v različne programe, so se pokazale statistično pomembne razlike.
Ključne besede: sodelovanje, pripoznanje, redistribucija, reprezentacija, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, vzgoja in izobraževanje
Vodenje 3|2015: 3–33
Izmenjave
Vodenje profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v času omejenih finančnih sredstev
Mihaela Zavašnik Arčnik, Janja Zupančič in Tatjana Horvat
Glavna vzvoda za kakovostno delo vzgojno-izobraževalnih zavodov sta ravnateljeva skrb in skrb strokovnih delavcev za profesionalni razvoj. V času gospodarske krize se tudi v šolstvu in pri profesionalnem razvoju strokovnih delavcev vedno bolj odpirajo vprašanja o finančni učinkovitosti. Obseg financiranja za profesionalni razvoj strokovnih delavcev se je v preteklih letih zmanjšal, zato je postalo toliko bolj pomembno, da ga vsebinsko ter finančno premišljeno in ciljno načrtujemo. V prispevku osvetljujemo, kakšen je kakovosten in učinkovit profesionalni razvoj z vidika strukturnih značilnosti, kako ravnatelj nanj vpliva in kaj lahko glede na omejena finančna sredstva zanj naredi. Opozarjamo na nekaj predlogov za vodenje profesionalnega razvoja z omejenimi finančnimi sredstvi in na to, da krčenje finančnih sredstev ni prineslo le negativnih učinkov, ampak tudi nekaj pozitivnih.
Ključne besede: profesionalni razvoj, financiranje, učitelj, vzgojitelj, vodenje
Vodenje 3|2015: 23–36
Povezovanje in poslovno komuniciranje med enotami znotraj Šolskega centra Kranj
Lidija Grmek Zupanc
Šolski center Kranj je največji šolski center na Gorenjskem. Združuje višjo strokovno šolo, tri srednješolske enote in Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Večurni vsakotedenski sestanki kolegija direktorja, ravnateljic ter vodje MIC omogočajo zahtevno usklajevanje, da lahko delo v centru nemoteno poteka. Dogovarjati se je treba o pripravi sistemizacije (nekateri zaposleni delajo v dveh enotah), skupni promociji, poenotenju različnih navodil in obvestil, poenotenju obrazcev za letne delovne razgovore, poenotenju pri ocenjevanju delovne uspešnosti, skupni pripravi na ocenjevanje za pridobitev priznanja RS za poslovno odličnost, uvedbi različnih novosti itd. Glede na to, da so skupne dejavnosti vsakodnevna resničnost našega centra, brez ustreznega komuniciranja tako na kolegiju kot tudi sicer ne bi bilo mogoče dosegati zahtevnih ciljev. Strokovno delo kolegija je podprto še s številnimi drugimi načini komuniciranja, od sestankov, osebnih pogovorov, elektronske pošte, dokumentov, objavljenih v e-zbornici ŠC Kranj in e-zbornicah posameznih enot, telefonskih pogovorov itd. Članek v sklepnem delu prinaša razmišljanje o prednostih in slabostih šolskih centrov.
Ključne besede: šolski center, vsebinsko povezovanje med organizacijskimi enotami, načini poslovnega komuniciranja
Vodenje 3|2015: 37–52
Aktualna izhodišča za delovanje strokovnih aktivov v vzgojno-izobraževalnih zavodih
Majda Pikl in Milan Koželj
Strokovni aktivi imajo poleg razvojnega usmerjanja predmetnih kurikulov pomembno vlogo kot oblikovalci sodelovalne kulture v posameznih zavodih, vplivajo pa tudi na sooblikovanje ciljev in nalog celotnega zavoda, na sooblikovanje temeljnih kriterijev za napredovanje učenca in evalvacijo znanja (vertikala), na minimalne pogoje, potrebne za izvajanje nalog in doseganje ciljev, ter na oblikovanje vsakoletnega delovnega načrta. Nekatere tuje ustanove, ki se ukvarjajo z vodenjem (npr. National College of School Leadership v Veliki Britaniji), ugotavljajo spontano potrebo po formalnih kompetencah izkušenih učiteljev, ki so ob svojem delu pokazali ustrezne sposobnosti, da lahko kot »srednji vodje« prevzamejo močno vodstveno funkcijo. V prispevku na temelju raziskave, opravljene s pomočjo anonimne ankete odprtega tipa na dveh podobno velikih slovenskih osnovnih šolah, interpretiramo trenutno stanje pri delovanju strokovnih aktivov na naslednjih področjih: dnevni redi in vsebina, logistika sestajanja, vertikala in medpredmetni aktivi. Ob tem ugotavljamo aktualna izhodišča, pomembna za delovanje osnovnošolskih strokovnih aktivov.
Ključne besede: strokovni aktiv, vertikala, srednja raven vodenja, srednji vodje
Vodenje 3|2015: 53–68
Celosten pristop: prednosti in izzivi sodelovanja
Anja Kristan
V Vrtcu Sežana smo v šolskem letu 2012/2013 razmišljali o tem, kateri pristop k področju bralne pismenosti bi bil za nas najprimernejši, saj je bil naš namen doseči vse otroke v našem vrtcu in posredno tudi njihove starše, ter o tem, kaj vse potrebujemo same strokovne delavke, da bi dejavnosti za otroke čim bolje pripravile in izvedle. Na naši dveletni poti se je kot izredno dobra in pomembna izkušnja pokazala ravno sposobnost za sodelovanje in povezovanje. Pri tem smo upoštevali tudi kurikularna načela, ki poudarjajo sodelovanje s starši, okoljem in timsko sodelovanje, povezovali pa smo se tudi širše, in sicer s Pedagoško fakulteto Koper in Pedagoško fakulteto v Ljubljani, z Zavodom RS za šolstvo, z drugimi vrtci Primorske, pa tudi z vrtci zunaj meja naše države. V prispevku predstavljamo načine in oblike sodelovanja Vrtca Sežana na področju bralne pismenosti.
Ključne besede: celostno sodelovanje, vrtec, bralna pismenost, vodenje
Vodenje 3|2015: 69–83
Naslavljanje kot metoda, s katero spodbujamo sodelovanje med učiteljem in učenci
Nina Modrijan
Z vljudnostnimi strategijami v razredu pripomoremo k uspešnosti pedagoškega procesa, in sicer h krepitvi medsebojnega sodelovanja in~zaupanja. Eno od retoričnih sredstev, ki uravnavajo medsebojna razmerja med učiteljem in učenci v pedagoškem diskurzu, je tudi naslavljanje. Gre za del odnosnega govora, s katerim učitelj v razredu uravnava medosebne odnose in spodbuja k sodelovanju. V prispevku navajamo konkretne primere pedagoškega govora, ob tem pa smo izvedli analizo rabe določenih (posrednih in neposrednih) oblik naslavljanja. Učitelj lahko, če se zaveda pomena naslavljanja v pedagoškem diskurzu, nominalno in zaimkovno-glagolsko naslavljanje uporabi namenoma: predvsem ob podeljevanju vloge govorca, lahko pa tudi kot uspešno metodo, ki spodbuja h krepitvi medsebojnega sodelovanja udeležencev v pedagoškem diskurzu ter pripomore k uspehu učencev. To pri opazovanju pouka spremlja tudi ravnatelj. Prispevek odpira drugačen pogled na vodenje učenja in ravnatelja nagovarja, da za spremljanje učiteljevega dela in njegovih metod za uspešno komunikacijo v razredu vključi tudi opazovanje naslavljanja.
Ključne besede: naslavljanje, pedagoški diskurz, vljudnostne strategije
Vodenje 3|2015: 85–102
Kreativne in inovativne metode poučevanja: ključ do kakovostnega pouka ter odnosa med učiteljem in učencem
Zorica Petrović
Prispevek obravnava učne metode in njihov vpliv na motivacijo učencev ter ustvarjanje dobre klime v razredu. Za uvod predstavi trenutno stanje v slovenskih šolah z vidika aktualnih družbenih sprememb. V nadaljevanju s pomočjo vzorčnih primerov obravnava učne metode kot enega od glavnih vzvodov za dobro sodelovanje med učiteljem in učenci, pri čemer izpostavi vpliv inovativnih metod na učiteljevo avtoriteto, klimo v razredu ter motivacijo učencev. Opozori na možnost sistemske raziskave učnih metod ter njihovega vpliva na učiteljev stil poučevanja in na njegovo poklicno avtoriteto. Avtorica članka svoje misli strne v povzetek, v katerem skuša inovativnost in ustvarjalnost pri uporabi učnih metod umestiti v ustrezen kontekst znotraj drugih rešitev, ki vplivajo na boljši odnos med učitelji in učenci.
Ključne besede: učne metode, motivacija, razredna klima, ustvarjalnost
Vodenje 3|2015: 103–115
Računalnik kot pripomoček za učinkovito vodenje
Albert Pavli
V današnjem času nas računalnik spremlja praktično na vsakem koraku. Na eni strani so nam računalniki v pomoč, vendar smo, bolj ko raste obseg njihove uporabe, po drugi od njih vedno bolj odvisni. Šola je prostor, kjer imamo opravka z veliko različnimi podatki, ki jih je treba sistematično zbirati in shranjevati, da jih lahko pri svojem delu kadar koli uporabimo. Zbrani in urejeni podatki nam pomagajo pri vodenju, organizaciji dela, analizi, načrtovanju, pri pripravi in vodenju konferenc, različnih predstavitvah ter pri sprejemanju pomembnih odločitev. Za učinkovito vodenje ravnatelj danes nujno potrebuje dober in zmogljiv računalnik, poleg njega pa vsekakor tudi precej znanja. Ne glede na to, da je računalnik pri vsakodnevnem delu nepogrešljiv, moramo do njega ohranjati določeno distanco. Ne smemo pa pozabiti, da je vodenje predvsem delo z ljudmi, zato zaradi računalnika nikakor ne smemo zanemarjati pogovora in strokovnih razprav ter graditve dobrih medsebojnih odnosov, ki so temelj učinkovitega vodenja.
Ključne besede: računalnik, uporaba podatkov, učinkovito vodenje
Vodenje 3|2015: 117–129
- Kazalo in povzetki v angleščini | PDF
