Program Mreže

V programu Mreže usposabljamo strokovne delavce šol in vrtcev za uvajanje nenehnih izboljšav, kar je eden od pristopov k ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti. Program pomembno prispeva tudi k profesionalnemu razvoju, saj se na delavnicah v šolah in vrtcih usposabljajo skupaj vsi strokovni delavci, preko mrež pa se povezujejo tudi z drugimi zavodi. Pomemben del usposabljanja v Mrežah namreč predstavljajo strokovne razprave med sodelavci, izmenjava znanja in izkušenj ter timsko reševanje skupnih problemov.

Usposabljanje poteka na treh ravneh:
• na ravni razvojnih timov, ki ga izvajamo v Šoli za ravnatelje,
• na ravni celotnih učiteljskih oziroma vzgojiteljski zborov, ki ga izvajajo razvojni timi v šolah in vrtcih,
• z ravnatelji na delavnicah, ki jih izvajamo v Šoli za ravnatelje.

Program traja od začetka oktobra 2021 do maja 2022. V tem času bodo izvedene delavnice za razvojne time in ravnatelje, delavnice za strokovne delavce v šolah in vrtcih ter mreženja med šolami in vrtci na konkretnih primerih izboljšav. Le mreža Mreže vodstvenih timov za krepitev distribuiranega vodenja bo potekala malo drugače, to je od oktobra 2021 do avgusta 2023 – podrobneje v nadaljevanju.

V šolskem letu 2021/22 bodo izvedene naslednje Mreže:

  1. Znamo komunicirati s starši. ! ?
  2. Celostni pristop k dobremu počutju v šolah in vrtcih
  3. Komuniciranje v novi realnosti v šolah in vrtcih
  4. Klima in kultura organizacije med rutino in spremembo
  5. Mreže vodstvenih timov za krepitev distribuiranega vodenja

OPISI MREŽ:

1. ZNAMO KOMUNICIRATI S STARŠI. ! ?

Komunikacija s starši je del vsakdana strokovnih delavcev. Partnersko sodelovanje vrtcev in šol z družinami predstavlja najboljšo pot do znanja in razvoja otrok, učencev in dijakov, njihovih spretnosti, motivacije, vrednot ter odnosa do sebe in drugih. Eno od osnovnih spoznanj o komunikaciji je, da »ni mogoče ne komunicirati«. Spretnosti komunikacije mojstrimo od rojstva dalje in vendar jih je mogoče nenehno nadgrajevati. Pogovori med strokovnimi delavci in starši lahko potekajo gladko in se zaključujejo v zadovoljstvo obojih (s piko), kdaj pa kdaj so lahko zavzeti, navdušeni, glasni ali jezni (kar ponazarja klicaj), tu in tam pa eni ali drugi sodelovanje postavijo pod vprašaj, z vprašanji kaj se dogaja, kako naprej. Z vsebino te mreže bomo osvetlili različne vidike, koristi in izzive komunikacije med strokovnimi delavci in starši. Poglobili se bomo v pestre načine komunikacije, kot so na primer pisna, ustna, po telefonu, preko spleta in plakatov, fotografij. Z izkustvenimi pristopi boste ozaveščali lastno besedno in nebesedno komunikacijo. Krepili boste veščine poslušanja in sporočanja, vodenja pogovorov, podajanja povratnega sporočila, reševanja konfliktov in komuniciranja s težavnimi starši. Preskusili boste različne metode, kako s komunikacijo opredeliti profesionalne meje sodelovanja. V programu bomo osvetlili tudi komuniciranje na daljavo s posameznimi starši in predstavili smernice za izvedbo roditeljskih sestankov s starši preko spleta.

Poudarek bo na izkustvenem učenju in krepitvi spretnosti komunikacije z elementi coachinga. Gradivo, viri in vaje bodo objavljeni v spletni učilnici. Razvojni timi in ravnatelji vrtcev oziroma šol bodo s pomočjo šestih srečanj v mreži Znamo komunicirati s starši in treh ali več delavnic s sodelavci v svojih zavodih vodili proces izboljšave na izbranem področju komunikacije s starši. Predvidoma bomo štiri srečanja razvojnih timov izpeljali v živo in dve srečanji na daljavo, preko spletne aplikacije zoom.

Izvajalka: dr. Tatjana Ažman

2. CELOSTNI PRISTOP K DOBREMU POČUTJU V ŠOLAH IN VRTCIH

Vodenje šol in vrtcev skozi spremembe in izzive, ki spremljajo pandemijo Cov-19, vedno bolj zahteva vodje, ki bodo namenili več poudarka dobremu počutju in skrbi zase. V šolah in vrtcih se v teh zahtevnih časih še pogosteje srečujemo z različnimi odzivi zaposlenih na spremembe, zato je pomembno, da postane dobro počutje v najširšem smislu prednostna naloga in skrb vodstev VIZ. Številne ugotovitve iz raziskav namreč kažejo, da se je mogoče učiti in naučiti raznolikih vidikov dobrega počutja in odpornosti na stresne situacije. Ti dokazi potrjujejo, da se je obravnavana tematika izkazala za učinkovito strategijo in da je dobro počutje na delovnem mestu vredno truda in prizadevanj.

S to tematiko tako odpiramo širši prostor za razmislek, saj verjamemo, da mora spodbujanje dobrega počutja presegati odgovornost posameznika in šole ter biti obravnavana tudi skozi prizmo celotnega šolskega sistema.

V mreži bo skozi celotno šolsko leto poudarek na vodenem procesu in aktivnem pristopu ter uporabi strategij za dobro počutje v šolah in vrtcih. V  delavnicah bomo skozi proces vodenja izboljšave spoznali in ozavestili:

  • ključna področja v teoriji dobrega počutja (wellbeing);
  • glavne modele dobrega počutja;
  • mentalno zdravje in stres;
  • izgorelost;
  • upravljanje s časom in konflikti;
  • čuječnost v teoriji in praksi;
  • digitalni stres;
  • vaje in tehnike za sproščanje mišične napetosti in za umirjanje uma – v praksi na vsaki delavnici;
  • akcijsko načrtovanje dobrega počutja na ravni zavoda.

V času programa bomo izvedli 6 delavnic za razvojni tim, kjer bomo identificirali področje izboljšave in jih usposobili za izvajanje delavnic v šolah in vrtcih. Razvojni tim bo v šoli ali vrtcu izvedel 3 delavnice.

Izvajalka: Lea Avguštin

3. KOMUNIKACIJA V NOVI REALNOSTI V ŠOLAH IN VRTCIH

Dobra komunikacija je temelj  medsebojnih odnosov. V času, v katerem smo, se je komunikacija spremenila, ne na bolje ali na slabše, samo drugačna je.  Zato bomo letošnje mreže usmerili v komunikacijo s poudarkom na spremembah, ki jih doživljamo v današnjem času. Okrepili bomo znanje in spretnosti komuniciranja ter spoznali različne vrste komunikacije, tudi tiste, ki smo jih »živeli« nedavno. Opremljeni s tem znanjem (tudi s posebnostmi komunikacije v virtualnem okolju) bomo lahko še bolj učinkovito delovali na področju komunikacije, ozavestili dejavnike dobre komunikacije in tako posledično pripomogli k boljšemu razumevanju drug drugega. Med drugim se bomo seznanili z najnovejšimi izsledki raziskav  na temo komunikacije ter na njihov vpliv na naše delo v prihodnosti. Asertivna komunikacija in z njo povezano aktivno poslušanje bosta tisti temelj, na katerem bomo gradili, prav tako pa bomo pogledali, v kakšnem razmerju se nas v današnjem času dotikajo spremembe in kako to vpliva na komunikacijo na vseh ravneh. Prepoznali bomo vloge notranjih in zunanjih dejavnikov, posebno pozornost pa bomo posvetili vplivu okolja, tako lokalnega kot globalnega in poznavanja različnih tehnik komunikacije, ki nam jih narekuje spremenjena realnost. V delo bomo vpletli tudi izkušnje šol in vrtcev, ki so v šolskem letu 2020/2021 sodelovali v mreži in se iz primerov dobre prakse učili.

Izvajalka: mag. Polona Peček

4. KLIMA IN KULTURA ORGANIZACIJE MED RUTINO IN SPREMEMBO

Velike spremembe, ki so se  zgodile v zadnjem obdobju, so pustile svoj pečat na delovanju vzgojno-izobraževalnih zavodov. Časa za pripravo na takšne spremembe ni bilo, vse se je zgodilo »čez noč« in učiti se je bilo treba zelo hitro, novi načini dela so prinesli veliko  novih situacij, stisk, strahov in nemoči. Vse to se je odrazilo tako v kvaliteti dela kot v samem počutju zaposlenih. Klima se je spremenila (pogosto na slabše), najbolj pa se je spremenilo delovno okolje, saj ni bilo več »naše skupno«, ampak  pogosto »naše domače«. Ob vračanju v  »običajna« delovna okolja, kjer se zopet vzpostavljajo »običajni« odnosi in delovna klima, je pomemben razmislek, kaj narediti, da postane delovno okolje prijetno in se zopet razvije dobra, spodbudna delovna klima.

Z vsebino mreže bomo opredelili dejavnike, ki  vplivajo na spreminjanje  klime in kulture vrtca ali šole, vprašali se bomo kako delujemo in iz katerih vrednot izhajamo – kdo smo, kaj znamo in kako čutimo. Ob temi uvajanja sprememb bomo skušali opredeliti tisto, kar je naša rutina in naj se ne spreminja in tisto, kar je nujno spreminjati, da zadostimo spremembam, ki prihajajo od zunaj. Pomembna tema bo organizacijski vidik v toku sprememb – kako prilagajati organiziranost, pedagoško delo, delovne obremenitve, vloge in naloge zaposlenih, strategije komuniciranja.

Cilji mreže so:

  • ugotoviti, kateri dejavniki v  delovnem okolju vplivajo na spreminjanje oz. ohranjanje klime in kulture;
  • ozavestiti pomen vrednot kot temelja našega delovanja;
  • posvetiti pozornost spremembam v kulturi – načinu delovanja organizacije;
  • ugotoviti, kaj je v spremenjenih okoliščinah dobro ohraniti, kje so potrebne spremembe (npr.: pri organiziranosti delovnih procesov, delovnih obremenitvah, avtonomiji, opredelitvi vlog in nalog, načinih sodelovanja pri uvajanju sprememb, odločanju in komuniciranju).

Izvajalki: mag. Vlasta Poličnik in mag. Polona Peček

5. MREŽE VODSTVENIH TIMOV ZA KREPITEV DISTRIBUIRANEGA VODENJA

Naloge in vloge vodij vzgojno-izobraževalnih zavodov (v nadaljevanju VIZ) postajajo bolj številne, obsežne in zahtevne, zaradi česar je razumljiva potreba po iskanju novih pristopov k vodenju. Eden takšnih je distribuirano vodenje, ki v mednarodnem prostoru predstavlja enega najbolj učinkovitih pristopov k vodenju vzgojno-izobraževalnih zavodov v 21. stoletju, saj z vključevanjem strokovnih delavcev v vodenje, le-temu daje nove dimenzije in odpira priložnosti prevzemanja vodstvenih nalog, sodelovanja pri odločanju in prevzemanju odgovornosti ob  krepitvi vodstvenih kompetenc strokovnih delavcev. Vodenje vse bolj temelji na sodelovanju, povezuje zaposlene za doseganje skupnih ciljev in  postaja bolj učinkovito. Nastajajo skupine oz. mreže ekspertov, ki jih omogočajo formalni vodje, s tem pa postaja vodenje kolektivna izkušnja. V mrežo bomo povezali vodstvene time posameznih vzgojno-izobraževalnih zavodov in skupaj iskali načine učinkovitega vključevanja strokovnih delavcev v vodenje ob podpori ravnateljev, ki vzpostavijo primerno okolje in omogočijo razvijanje vodstvenih kompetenc za boljše in bolj učinkovito vodenje.

Program je namenjen VODSTVENIM TIMOM (ravnatelj in 3 strokovni delavci iz posameznega VIZ), torej ravnateljem in strokovnim delavcem, ki jih bodo ravnatelji imenovali v  vodstvene time za sodelovanje pri vodenju VIZ. Glede na vedno večji obseg nalog pri vodenju VIZ želimo ravnatelje spodbuditi, da vzpostavijo organizacijske pogoje za vključevanje strokovnih delavcev v izvajanje vodstvenih nalog, hkrati pa jih usposobiti za čim bolj učinkovito delovanje. Poudarek usposabljanja bo na razvijanju sodelovanja, vzpostavljanju medsebojnega zaupanja in prevzemanja odgovornosti za izvajanje  vodstvenih nalog, na krepitvi veščin vodenja ter mreženju sodelujočih timov.

Cilji mreže so:

  • ozavestiti pomen sodelovanja strokovnih delavcev pri vodenju VIZ;
  • spodbuditi aktivnosti za vzpostavljanje primernih organizacijskih pogojev in klime za udejanjanje sodelovanja strokovnih delavcev pri vodenju VIZ;
  • ugotoviti, kateri elementi distribuiranega vodenja so že prisotni v praksi vodenja VIZ in kateri dejavniki vplivajo na razvijanje distribuiranega vodenja;
  • spodbuditi ravnatelje k iskanju in razvoju potencialov za vodenje med strokovnimi delavci;
  • okrepiti veščine vodenja pri strokovnih delavcih za prevzemanje vodstvenih nalog;
  • omogočiti izmenjavo dobrih praks preko mreženja sodelujočih VIZ;
  • ozavestiti pomen vzajemnega zaupanja, prevzemanja odgovornosti in sodelovanja pri odločanju;
  • pripraviti akcijski načrt za izvedbo načrtovanih aktivnosti.

Izvedba te mreže se od ostalih razlikuje v tem, da izvedbo načrtovanih aktivnosti spremljamo še eno šolsko leto in jo z zadnjim (7.) srečanjem zaključimo po dveh letih. Izvedba  usposabljanja vodstvenih timov (6 srečanj)  bo potekala v šolskem letu 2021/2022, spremljava načrtovanih aktivnosti pa v letu 2022/2023.  Vse načrtovane aktivnosti bodo torej izvedene v obdobju 2 let – od oktobra 2021 do avgusta 2023. Način izvedbe programa bomo prilagajali epidemiološkim razmeram.

Načrtovane aktivnosti:

  • v obdobju od oktobra 2021 do decembra 2021  2 srečanji za ravnatelje sodelujočih VIZ;
  • v obdobju od januarja 2022 do avgusta 2022 4 srečanja za vodstvene time (ravnatelj in 3 strokovni delavci);
  • v obdobju od septembra 2022 do avgusta 2023 bodo vodstveni timi izvedli načrtovane aktivnosti na svojih VIZ ob podpori in spremljavi predavateljev ŠR;
  • zaključno srečanje vseh vodstvenih timov in predstavitev rezultatov bo izvedeno v avgustu 2023.

Izvajalca: mag. Vlasta Poličnik in mag. Peter Markič