Pogledi na vodenje
Etično vodenje, šole in proces spreminjanja
Stephen Murgatroyd
Notranje in zunanje razmere izzivajo šole k spreminjanju. Vodenje spreminjanja je, samo po sebi, izziv. Ta sestavek opisuje okvir, ki omogoča razumevanje vodstvenega dela, različnih vrst vodenja za razne ravni sprememb, značilnosti renesančnih vodij in etičnega konteksta pri vodenju sprememb. Proučuje dve vrsti sprememb — načrtovane in sproti nastajajoče — in nakazuje, da se večina etičnih težav pojavi zaradi nenačrtovanega, sproti nastajajočega in improviziranega spreminjanja. Šolski vodje se morajo pri upravljanju sprememb posvetiti etiki.
Ključne besede: renesančno vodenje, etika vodenja, vodenje sprememb, tehnologija, demografija, varčnost, kontingentno vodenje, strukturalna kompleksnost, upravljanje
Vodenje 1|2016: 7–17
Internacionalizacija v šoli
Urška Slapšak in Andreja Lenc
Evropska komisija s svojimi programi sofinanciranja omogoča organizacijam pridobivanje mednarodnih izkušenj, posamezniku pa razvoj tistih kompetenc, ki so danes nujne bolj kot kdaj prej. Zaradi globalizacije, razvoja tehnologije in množičnih migracij se mladi soočajo s tujino, drugačnimi jeziki in kulturo, drugačno od tiste, ki jo poznajo doma. Za življenje v takšni družbi sta potrebna temeljita vzgoja in izobraževanje, medkulturne kompetence pa morajo imeti posebno mesto. Medkulturne kompetence se ne razvijajo same od sebe, temveč lahko njihov razvoj spodbujamo z internacionalizirano šolo, njeno kulturo in učitelji. V članku bomo podrobneje spregovorili o pojmu internacionalizacije ter dveh tipih njenega razvoja (internacionalizaciji doma in internacionalizaciji v tujini), s predstavitvijo Študije učinkov programa Vseživljenjsko učenje pa bomo opozorili na pomen mednarodnega sodelovanja šole pri razvoju internacionalizacije in njenih učinkov.
Ključne besede: internacionalizacija doma, internacionalizacija v tujini, medkulturne kompetence, Erasmus+
Vodenje 1|2016: 19–26
Izmenjave
Motiviranje zaposlenih
Barbara Benčina
Motivacija je pojem, s katerim se nenehno srečujemo. Spremlja nas pri vseh vidikih našega življenja, tudi na delovnem mestu. Vodstveni delavci se pogosto ukvarjamo tudi z motiviranjem zaposlenih. Članek je nastal na podlagi projektne naloge, ki smo jo s kolegicami pripravile kot del obveznosti pri opravljanju ravnateljskega izpita. S pomočjo analize SPIN in skupinskega intervjuja smo raziskale trenutno stanje motivacije zaposlenih v zavodih, v katerih smo zaposlene, ter se posvetile načinom, kako bi lahko vodstvo motivacijo strokovnih delavcev izboljšalo. Boljša motivacija za delo prinaša ugodnosti posamezniku in zavodu; če so delavci motivirani, delo opravljajo kakovostno in z večjim veseljem. Pri tem pa ima vodja zavoda zagotovo veliko vlogo.
Ključne besede: motivacija, zaposleni, vodenje, zavod
Vodenje 1|2016: 27–47
Z gibanjem do drugačnega pouka
Štefka Brodar, Ana Klemenc, Barbara Smrekar in Johann Laco
Gibanje je sposobnost, ki je človeku dana z začetkom življenja. Kako pomembno je za preživetje in kakovostno življenje, se zavemo šele, kadar je iz različnih razlogov onemogočeno ali okrnjeno. Gibanje je v procesu učenja že od rojstva dalje ključno. Močno je povezano z delovanjem možganov, česar se premalo zavedamo, čeprav strokovni delavci v šolah in vrtcih o tem vemo razmeroma veliko. Na področju gibalnega razvoja je za razvoj otrok odločilno spodbudno okolje, še posebno v času, ki ga živimo in v katerem pogosto prevladuje sedeči način dela. Razumevanje učenja in poučevanja v povezavi z gibanjem zagotavlja spodbudno učno okolje otrokom vseh starosti. Ravnatelji moramo kot pedagoški vodje spodbujati uspešne oblike učenja. Učinkovitejše učenje, boljše pomnjenje in večjo motivacijo za delo lahko dosežemo z gibalno dejavnostjo kot didaktično metodo. Gibanje aktivira miselne procese, zato mora biti del vsakdanjega dela ne le pri pouku športa, ampak pri vseh šolskih predmetih. Gibanje v različnih oblikah omogoča zdrav razvoj, ki vodi do kar najboljše zmogljivosti otrok, in ravnatelji smo odgovorni za to, da zagotavljamo ustrezne pogoje in usmerjamo strokovne delavce k takim oblikam pouka, ki vključujejo tudi gibanje.
Ključne besede: gibanje, možgani, učenje
Vodenje 1|2016: 49–68
Didaktični pripomoček Pozorko kot rezultat timskega dela
Sanja Draksler in Darja Korpnik
V sodobnem času in pri hitrem tempu življenja smo odrasli in tudi otroci izpostavljeni množici dražljajev v okolici in v nas samih. Pomembno je, da se znamo nanje osredotočiti oziroma da smo nanje pozorni. Za učence v šoli je izredno pomembna aktivna pozornost, ki jo morajo razvijati in krepiti in je potrebna tako v šolskem prostoru pri pridobivanju in usvajanju šolskega znanja, v samem učnem procesu, kot pozneje v življenju. Aktivno sodelovanje strokovnih delavk različnih izobrazbenih profilov učinkovito vpliva na končni rezultat dela. Zorni koti učiteljice razrednega pouka, specialne pedagoginje in pedagoginje se precej razlikujejo, vendar spodbujajo konstruktivno mišljenje, iskanje različnih poti, širjenje lastnega miselnega obzorja in sprejemanje novih izzivov. Med aktivnim sodelovanjem so se porajale najrazličnejše ideje, ki smo jih postopno realizirale in preizkusile v praksi. Kot rezultat našega dela bi radi prestavili Pozorka, didaktični pripomoček za sistematično spodbujanje aktivne pozornosti.
Ključne besede: pozornost, aktivna pozornost, didaktični pripomoček \emph{Pozorko,} www.pozoren.si, raziskava
Vodenje 1|2016: 69–81
Dnevi dejavnosti: načrtovanje in evalvacija v osnovni šoli in v osnovni šoli s prilagojenim programom
Vanja Manfredo, Mojca Petkovič, Alenka Nussdorfer Bizjak in Erna Meglič
Dnevi dejavnosti so obvezni del programa osnovne šole. Medpredmetno povezujejo učne vsebine, vključene v predmetnik, in potekajo po letnem delovnem načrtu šole, ki določa njihovo vsebino in organizacijsko izvedbo. Da bi cilje dosegli, mora biti načrtovanje učinkovito. Pogosto opažamo, da med triletji ni povezovanja in nadgrajevanja. Dneve dejavnosti načrtujejo učitelji po aktivih. Premalokrat so povezani le s cilji učnih načrtov pri določenih predmetih. Organizacija dnevov dejavnosti zahteva dobro znanje s področja načrtovanja, saj moramo biti pozorni na prisotnost strokovnega kadra, na organizacijo prevoza in prehrane učencev, na ceno … Dejavnosti po šolah pa pogosto potekajo rutinsko in ne sledijo spremembam kurikula. Naš cilj je, da bi dneve dejavnosti čim bolj racionalno in ciljno naravnale. Zato smo jih časovno opredelile – pripravile smo terminski plan po mesecih – ter oblikovale obrazec za posamezen dan dejavnosti (organizacija in evalvacija).
Ključne besede: dnevi dejavnosti, načrtovanje, organizacija, cilji
Vodenje 1|2016: 83–94
Vrtec Pobrežje Maribor in družina – partnerja pri vzgoji predšolskih otrok
Maja Petovar in Lara Lešnik
Cilj vzgojno-izobraževalnega procesa je spodbuditi in razvijati celostni razvoj predšolskega otroka. Zato je partnerski odnos med starši in strokovnimi delavci izrednega pomena, saj skupni pristop k reševanju morebitnih težav oblikuje otrokovo osebnost, gradi njegovo samopodobo in zagotavlja vsestranski razvoj. V vzgojno- izobraževalnem procesu je otrok dejaven udeleženec. Zato je aktivno sodelovanje med vzgojiteljem in starši nujno, saj se družinska vzgoja in vzgoja v vrtcu prepletata in vplivata na otrokov razvoj. Poudarek je na usklajenih vzgojnih ciljih, zato je velikokrat na obeh straneh treba sprejemati kompromise. Dobro partnerstvo temelji na vzajemnem spoštovanju in zaupanju. Izvedli sva raziskavo, katere namen je bil ugotoviti, kako pomembno se zdi staršem sodelovanje z vzgojitelji ter katere oblike sodelovanja so zanje pomembne. Podatke sva pridobili s pomočjo vprašalnikov, ki sva jih razdelili med starše otrok. Vrtec Pobrežje Maribor načrtuje in izvaja različne oblike sodelovanja. Na podlagi raziskave ugotavljava, da formalne oblike sodelovanja staršem omogočajo predvsem pravico biti obveščen, ne omogočajo pa razvoja medsebojnega zaupanja. Sodelovanje med vrtcem in starši je izredno pomembno. Tega se zavedamo vsi. Vzgojitelji in starši smo prepričani, da sta za dobro sodelovanje in komunikacijo potrebna zaupanje in pozitivna naravnanost.
Ključne besede: partnerstvo, starši, vrtec, oblike sodelovanja
Vodenje 1|2016: 95–109
Mediacija kot transformativni način učenja
Jernej Šoštar
Dejstvo je, da se naši interesi in prioritete v različnih obdobjih našega življenja spreminjajo. To bi lahko enačili z razvojem in rastjo v odraslosti in razumeli kot učni proces – fazo, v kateri transformativni proces pogosto pomeni spremembo razumevanja zaradi kritične refleksije, vrednotenja diskurza in refleksije dejanj, kar nas privede do boljšega razumevanja stvarnosti, ki jo poleg tega vidimo v bolj pravi podobi. Ker je transformacija, ki preoblikuje problematične referenčne okvirje in predpostavke, pomembna in nam znanje o njej olajša soočanje s problemi, je teorija o transformativni obliki učenja orodje, s katerim lahko ob poglobljenem poznavanju njegovih zakonitosti izboljšamo kakovost izobraževanja. Ali je mediacija kot postopek reševanja sporov glede na svojo naravo primerna tudi za reševanje konfliktov v šolskem sistemu in ali o njej lahko govorimo v luči transformativnega učenja? To in morebitni vzgojni učinek mediacije v šolskem sistemu smo preverili najprej na podlagi teorije in nato še z raziskavo. V prispevku bomo mediacijo teoretsko opredelili kot postopek in mediatorja kot njenega izvajalca, definirali vrstniško mediacijo in preučili njeno povezavo s transformativnim učenjem, enako kot teoretska izhodišča, ki smo jih upoštevali pri raziskavi, in podali mnenje o mediaciji v šolskem sistemu.
Ključne besede: mediacija, mediator, vrstniška mediacija, transformativno učenje, transformacija
Vodenje 1|2016: 111–130
- Kazalo in povzetki v angleščini | PDF
